Franja

augmentum -ī, n (augēre)

1. umnožek, rast, naraščanje, pribitek: Icti., fundi Plin., indictionale aug. Amm. povišanje davka, habet (amor) augmenta sua Aug.

2. met. = augmen 2.: Varr., Arn.

aumento m povečanje, zvišanje, naraščanje, rast:
aumento delle spese naraščanje stroškov
aumento di peso povečanje teže

bôj bȍja m (t. boj)
1. nadstropje: kuća na dva -a
2. postava, rast, višina moža kot mera: padao i narastao snijeg za čitav boj

build¹ [bild] samostalnik
zidava, zgradba; postava, rast; proporcija, struktura; kroj (obleke)

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

complessione f postava, rast:
essere di robusta, gracile complessione biti krepke, krhke postave; biti krepko, slabo raščen

contextura ženski spol zveza, ureditev; rast, postava

corporatura f postava, rast, stas

creces ženski spol množina rast; pomnožitev; prirastek; preobilica

pagar con creces povrniti z obrestmi
vengarse con creces dvojno se maščevati
tomar creces (Am) narasti, povečati se

crecida ženski spol rast; povodenj, poplava

crēmentum -ī, n (crēscere)

1. rast, naraščanje; abs.: Varr. ap. Non., Boet.; z gen.: corporum Varr. ap. Non., lunae Plin., fellis Aug.; v pl.: crementa unguium et comarum Tert.

2. met.
a) rastilo (= kar povzroča rast ali nastajanje): crementum, semen masculi Isid.
b) bistvo, stanje: Cael.

crēscentia -ae, f (crēscere) rast, naraščanje, daljšanje: dierum ali horarum crescentiae Vitr.

crescēnza¹ f

1. rast

2. narasla reka

3. kulin. pogača (iz kvašenega testa)

crescita f rast; povečanje

créştere -i f

1. rast

2. dvig

3. odraščanje

4. reja, vzreja

5. gojenje

croissance [krwasɑ̃s] féminin rast; povečanje; razvoj

croissance d'une ville rast, razvoj mesta

desarrollo moški spol razvoj, razvitje; napredek; potek; rast; prestava (pri kolesu)

llegar a su desarrollo razviti se

development [divéləpmənt] samostalnik
razvoj, razvijanje, rast; izboljšanje; posledica; dogajanje; nove okoliščine

to bring to a full development popolnoma razviti

développement [devlɔpmɑ̃] masculin razvoj, razvitje, odvitje, odmotanje; razvijanje (tudi photographie); rast, napredovanje, napredek; prestava (pri biciklu)

développement d'un colis odmotanje, razpakiranje paketa
développement du commerce razvoj trgovine
développement des prix razvoj, porast cen
entrer dans les développements superflus iti v odvečne posameznosti

espansione f

1. ekspanzija:
espansione coloniale kolonialna ekspanzija

2. fiz. ekspanzija, raztezanje:
espansione di un gas raztezanje plina

3. odebelina, razširjenje

4. prodiranje, širjenje; rast:
l'espansione di una civiltà širjenje civilizacije
fase di espansione faza ekspanzije, rasti

5. izliv (čustev)