Franja

Zadetki iskanja

  • ker konj. poiché, giacché, siccome; dato che, visto che:
    ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal poiché non poteva dire la verità, preferì tacere
  • kot3

    1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
    kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
    kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

    2.
    tako … kot so … wie
    prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
    tako kot (in tudi) wie, sowie
    prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
    toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
    prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
    toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

    3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
    vse prej kot alles andere als
    drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

    4.
    kot kdaj prej denn je zuvor
    kot sploh kdaj denn je

    5.
    kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

    6.
    tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

    7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

    8.
    kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
    kot le kdo wie kaum jemand
    kot le kje wie kaum woanders

    9.
    bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
    črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
    težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
    trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
    visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …
  • kòt2 as, like; (za primernikom ter za other, otherwise, else, rather) than; (za nikalnicami) but

    čisto tako kòt just like
    ne tako kòt unlike
    več kòt 500 ljudi more than 500 people
    bolje je to naredila ona kòt on she did it better than he (did) (ali pogovorno than him)
    rajši kòt rather than
    noben drug kòt ti none other than you
    kòt kompliment by way of a compliment
    to je lažje rečeno kòt storjeno it is easier said than done
    prav kòt, baš kòt just as, just like, just the same as
    kòt da as if, as though
    kòt po maslu, kòt namazano (figurativno) like clockwork, swimmingly, without a hitch
    kòt za stavo fast, quickly, hard
    delal sem kòt za stavo I worked hard and fast
    toliko je star kòt jaz he is old as I am (ali as I, pogovorno as me)
    ni toliko star kòt jaz he is not so old as I am (ali as I, pogovorno as me)
    kòt primer by way of example
    kòt vedno as usual, as always
    umreti kòt berač to die a pauper
    kòt na primer as for instance
    ona to jemlje, kòt da se to samo po sebi razume she takes it for granted
    znan je kòt oderuh he is a notorious usurer
    jaz bi rajši šel peš, kòt pa da bi se peljal I would rather walk than drive
    ni ga bolj priljubljenega človeka, kòt je on there is no one more popular than he is (ali than he, pogovorno than him)
  • mar2 (rajši) lieber, besser
  • mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

    mnógo manj much less
    v mnogem in many respects
    mnógo boljši (bolje) much better
    mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
    mnógo zabave! have a good time!
    mnógo več ljudi many more people
    mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
    imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
    imam mnógo časa I have plenty of time
    imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
    ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
    nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
    on mnógo bere he is a great reader
    on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
    jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
    mnógo vpitja za nič much ado about nothing
    ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
    preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
    jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
    imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
    mnógo hoče več (pregovor) much wants more
  • ogníti se éviter quelqu'un, quelque chose; éluder quelque chose; faire un détour, esquiver, se dérober à, échapper à, se protéger de, se soustraire à; s'abstenir de

    pravočasno se mu je ognila elle l'évita à temps, elle évita à temps de le rencontrer
    voznik se je komaj ognil pešca le conducteur évita le piéton de justesse
    ogniti boju, vojni (figurativno) éviter (ali refuser) le combat, la guerre
    tej nevšečnosti se ne boste mogli ogniti vous ne pourrez pas éviter (ali échapper à, vous protéger de) cet inconvénient
    ogniti vprašanju éluder une question
    boksar se je ognil udarcem nasprotnika le boxeur a esquivé les coups (ali s'est dérobé aux coups) de l'adversaire
    storil je vse, da bi se ognil težavam il a tout fait pour esquiver les difficultés (ali pour échapper aux difficultés)
    lenuh se rajši ogne dolžnosti, delu le paresseux (ali le fainéant) préfére se dérober (ali se soustraire) à son devoir, à son travail
    vojak se je ognil težkim nevarnostim le soldat a échappé à (ali a évité) de graves dangers
    ogniti težavi (zapreki) se soustraire à une difficulté (à un obstacle)
    ogniti plačilu s'abstenir de payer, se soustraire (ali se dérober) au paiement
  • precéj2 (mnogo) a great deal, a good deal of; in no small measure; much, many; pretty; rather; quite a few

    precéj (kar) dober rather good
    precéj dolgo a pretty long time
    precéj pozno rather late
    precéj denarja a great deal of money
    precéj knjig a good many books
    precéj dolga pot rather a long way
    kar precéj daleč od tu a good distance from here
    njegova opazka je bila precéj bedasta his remark was rather foolish
    jaz bi precéj rajši ne šel a I would (ali I'd) much rather not go there
  • prednost4 [é] ženski spol (-i …) der Vorrang; (poseben pomen) die Priorität, die Vorrangigkeit, die Vorrangstellung; (dana prednost) die Begünstigung, die Bevorteilung; v primerjavi z drugimi: der Vorteil (na domačem igrišču šport der Platzvorteil)
    biti v prednosti im Vorteil sein
    dajati prednost človeku, stvari: (jemandem/einer Sache) den Vorzug geben, Vorrang geben, (etwas) vorziehen, bevorzugen, neupravičeno: begünstigen, bevorteilen, potnikom ipd.: bevorzugt abfertigen
    (imeti rajši) (jemanden/etwas) vorziehen; pri razmišljanjih: vorrangig berücksichtigen, (einer Sache) den Vorrang einräumen
    določiti, čemu gre prednost Prioritäten setzen
    imeti prednost den Vorrang haben, potnik ipd.: bevorzugt abgefertigt werden, argument: vorrangig sein, vorrangig berücksichtigt werden, pred drugimi: vorgehen
    pridobiti prednost sich Vorteile verschaffen
    dajanje prednosti die Bevorzugung, die Bevorrechtigung, die Begünstigung
    (enemu upniku Gläubigerbegünstigung)
    ne imeti prednosti nicht vorrangig sein, zurückstehen müssen
  • préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

    préj ali slej sooner or later, some time or other
    malo préj a while ago
    čim préj tem bolje the sooner the better
    čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
    préj kot ne as likely as not
    vse préj kot anything but
    dan préj the day before, on the preceding day
    préj navedeni aforementioned, aforesaid
    X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
    préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
    toliko préj all the sooner
    on je vse préj kot bogat he is anything but rich
    moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
    préj kot odideš before your departure
    ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
    nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
    jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...
  • ráje adv. glej rajši
  • raztŕgati to tear up, to rip open, (z zobmi) to tear, to rip (apart)

    raztŕgati v kose to tear to pieces, to rip to pieces; to tear to tatters; to tatter, to rend, to rend in pieces (ali apart, asunder)
    raztŕgati na dvoje to tear in two
    raztŕgati si obleko na žeblju to tear one's clothes on a nail
    raztŕgati dopisnico na koščke to tear up a postcard in small pieces; (čevlje, obleko) to wear out
    raztŕgati se to rip, to rend, to tear
    rajši bi se pustil raztŕgati na kose, kot da bi priznal he would rather let himself be cut to pieces than admit it
  • tólči golpear (kaj a/c) ; dar golpes (po sobre) ; (jajce, smetano, zlato) batir ; (o srcu) latir, palpitar

    tolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) redargüir; rebatir a alg con sus propios argumentos
    tolči španščino (fig) chapurr(e)ar el español
    rajši bi kamenje tolkel (fig) antes prefiero sacar piedras del río
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn
  • vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

    le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
    dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
    daleč videti voir loin
    ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
    videti dvojno voir double
    videti vse rožnato voir tout en rose
    rajši videti aimer mieux, préférer
    spet videti revoir
    (v)naprej videti prévoir
    videti je bolan il a l'air malade
    videti je zdrav il a bonne mine
    iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
    videti je, da … on voit que …, il semble que …
    iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
    je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
    ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
    da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
    dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
    prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
    se že vidi il fait déjà clair (ali jour)
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vídeti ver ; (zagledati) mirar

    rajši videti preferir, gustar más
    daleč videti ver lejos
    od daleč videti ver de lejos
    dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
    bežno videti entrever
    videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
    bomo (že) videli ya veremos
    rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
    (ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
    nič se ne vidi no se ve nada
    no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
    ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
    je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
    videl sem kako je padel le vi caer
    on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
    da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
    iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
    nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
    dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
    dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
    vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas
  • živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

    ali ona še živi? is she still alive?
    dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
    živéti dvojno življenje to live a double life
    živéti od svojega kapitala to live off one's capital
    živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
    živéti od zraka (figurativno) to live on air
    živéti po svojih načelih to live up to one's principles
    živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
    živéti od sadja to live on fruit
    živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
    živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
    živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
    živéti od slikanja to live by painting
    živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
    živéti razkošno to live the high life, to live in style
    živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
    živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
    živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
    živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
    živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
    živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
    živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
    brezskrbno živéti to lead a carefree existence
    tu se dobro živi! it is a good life here!
    bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
    dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
    sloni dolgo živijo elephants live a long time
    skromno živéti to live in a small way
    razkošno živijo they lead a life of luxury
    težkó živéti to manage to make a livelihood
    ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
    rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
    z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
    človek se uči, dokler živi live and learn!
    živéti in pustiti, dati živéti to live and let live