Franja

premágati (-am) | premagováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sconfiggere; battere, debellare; sbaragliare, sgominare; trionfare:
šport. Slovenija je premagala Litvo z 1:0 (ena proti nič) Slovenia batte Lituania 1:0 (uno a zero)
premagati sovražnika debellare, sbaragliare, sgominare il nemico
premagati bolezen debellare, vincere la malattia, trionfare sulla malattia
premagovati strah vincere la paura
premagovati nesrečo trionfare sulle, delle avversità

2. vincere, cogliere, sopraffare, indurre:
radovednost ga je premagala, da je odprl pismo vinto dalla curiosità, aprì la lettera
starko je premagal spanec la vecchietta fu colta dal sonno
jok jo je premagal fu sopraffatta dal pianto

3. pren. superare, sormontare, vincere, aver ragione di:
premagati ovire sormontare gli ostacoli
premagati posledice vojne sanare le conseguenze della guerra, le distruzioni della guerra

B) premágati se (-am se) | premagováti se (-újem se) perf., imperf. refl. frenarsi, dominarsi, trattenersi, resistere:
s težavo se je premagal, da mu ni ostro odgovoril si trattenne a fatica dal rispondergli per le rime

premagováti ➞ premagati

premagováti se to restrain oneself
premagováti svojo radovednost to restrain one's curiosity

razganja|ti² (-me) razgnati²

1.
koga (kar) razganja (jemand) ist übermütig

2.
koga (kar) razganja zdravje/energija (jemand) strotzt von/vor Gesundheit/Energie
koga (kar) razganja ponos (jemand) platzt vor Stolz

3.
koga razganja radovednost (jemand) platzt/brennt vor Neugier

4.
koga razganja jeza/bes (jemand) birst/platzt vor Zorn/Wut

razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.

1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
razgnati dvome dissipare i dubbi

2. premere (su); far scoppiare:
mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte

3. schiattare, scoppiare:
jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle

uteševáti (-újem) | utešíti (-ím) imperf., perf.

1. calmare, tranquillizzare

2. calmare (sete, fame); saziare, dissetare; appagare:
utešiti strast appagare la passione

3. soddisfare:
utešiti radovednost soddisfare la curiosità

4. esaudire, non deludere, non venir meno:
utešiti pričakovanja non venir meno alle aspettative

zadovoljíti to satisfy (koga someone), to content; to suit

zadovoljíti svojo radovednost to satisfy one's curiosity
to bo zadovoljilo moje zahteve this will suit my requirements
ne bo mogel zadovoljíti vseh svojih upnikov he will not be able to satisfy all his creditors
zadovoljíti potrebe ljudstva to meet the needs of the people
njega je težko zadovoljíti he is difficult to please
ne moreš vseh zadovoljíti (vsem ustreči) you can't please everybody
to ne zadovoljuje popolnoma it leaves something to be desired
zadovoljíti se to be satisfied (z with), arhaično to rest satisfied (ali content); to content oneself (z with), to put up (z with), to acquiesce (z to)
reveži se morajo zadovoljíti z malim beggars cannot be choosers

zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trattenere, fermare:
zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

2. mantenere, tenere:
peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

3. ostacolare, impedire:
zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
zadržati solze rattenere le lacrime
zadržati radovednost frenare la curiosità

5. trattenere:
zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

6. (obdržati) mantenere:
zadržati funkcijo mantenere la carica

B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trattenersi, soffermarsi:
spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

2. controllarsi; frenarsi:
ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

3. star. comportarsi (con), trattare:
spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto

zbudi|ti (-m) zbujati wecken, aufwecken, s tresenjem: wachrütteln, s klicanjem, spomin, predstavo: wachrufen; erwecken
zbuditi hudo kri böses Blut machen
zbuditi pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbuditi pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen
zbuditi radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbuditi sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbuditi skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
figurativno da bi mrliče zbudil hrup ipd.: um Tote aufzuwecken

zbuja|ti (-m) zbuditi

1. zu wecken versuchen, aufwecken; erwecken

2. čustva: erwecken, hervorrufen; preteklost: wachrufen; občutek, pozornost, nejevoljo: erregen
zbujati občutek domačnosti pri kom (jemanden) anheimeln
zbujati tesnobo pri kom (jemanden) beklemmen
zbujati hudo kri böses Blut machen
zbujati nejevoljo pri (jemanden) irritieren
zbujati odpor Widerwillen erregen
zbujati pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbujati pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen, von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ironično nenehno zbujati pozornost z … eine -nudel sein
(s škandali eine Skandalnudel sein)
zbujati radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbujati smeh ein Lacherfolg sein
zbujati strah gefürchtet sein/werden
zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbujati skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
zbujati sovraštvo böses Blut machen
zbujati tek (jemandem) Appetit machen auf
zbujati upanje (jemandem) Hoffnung machen
zbujati zgražanje Anstoß erregen
ki zbuja nejevoljo irritierend
ki zbuja tek appetitanregend
ki zbuja začudenje [staunenerregend] Staunen erregend

žénski (-a -o) adj.

1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
ženski potomci discendenti femminili
ženski spolni organi genitali femminili
ženske bolezni malattie femminili
ženski glas voce femminile, muliebre
obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
ženska ura orologio da donna
ženski samostan convento femminile
ženski poklic professione femminile
ženska revija rivista per donne

2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
ženska lepota bellezza femminile, muliebre
agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
ženska ročna dela lavori femminili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
bot. ženski cvet fiore femminile
bot. ženska rastlina pianta femminile
kozm. ženski parfum profumo femminile
lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
lingv. ženski spol genere femminile
lit. ženska cezura cesura femminile
ženska rima rima femminile, piana
muz. ženski zbor coro femminile
um. (ženski) model modella
obl. ženska bluza camicetta
obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
obl. ženski jopič casacca
ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
ženski polškorenjček polacca
ženski slamnik pamela
anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
šport. žensko plavanje il femminile di nuoto