Franja

réža (-e) f

1. fessura, spacco, buco; screpolatura, sconnessura; interstizio; alp. crepa; grad. fuga:
reža za žeton asola

2. anat. rima; iato; bot. stoma:
požiralniška reža iato isofageo
glasilska reža rima della glottide
sramna reža fessura della vulva
zool. škržna reža fessura branchiale

rímanje (-a) n rima, il rimare

stík m rima, srok, slik

oktáva (-e) f

1. muz. ottava

2. lit. stanza, ottava rima, ottava

ríman (-a -o) adj. lit. rimato, in rima

rimárij m rimarij, rimarijum, rječnik (reč-), popis rima, srokova, slikova

rímati (-am)

A) perf., imperf. servirsi di parole che rimano, fare rima

B) rímati se (-am se) imperf., perf. refl. lit. rimare

rímati -am (se) nedov. a rima

stánca (-e) f lit. stanza, ottava rima

stánca ž (it. stanza) stanca, oktava rima

a¹ m inv.

1. (lettera) a:
mali a a minuscola
veliki A A maiuscolo
od a do ž dalla a alla zeta, dal principio alla fine
lit. rima aabb rima baciata
gost. hotel A kategorije albergo di I categoria
med. krvna skupina A gruppo sanguigno A
vitamin A vitamina A
muz. A-dur La maggiore
a-mol La minore
šah. polje a1 casella a1

2. lingv. (samoglasnik)
a vocale a

3. A (za označevanje osebe) A:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma

bogát rich (z in, with); wealthy; well off; affluent, opulent; (obilen) abundant, copious

zelo, neizmerno bogát enormously rich; as rich as Croesus
bogáta izbira a wide selection
bogáta pojedina a rich feast
bogáta rima rich rhyme
bogáta zemlja rich (ali fertile) soil
bogáta žetev a rich harvest, heavy crop, bumper crop
z zlatom bogáta ruda an ore rich in gold
bogát z živino rich in cattle
bogáto ilustriran profusely illustrated
biti zelo bogát to be rolling in money, to be made of money
biti bogát z to be rich in
postati bogát to become rich

dvozlóžen (-žna -o) adj. lingv. bisillabo:
lit. dvozložna rima rima bisillaba, femminile

katakombe samostalnik
(podzemno pokopališče) ▸ katakombákV Rimu so 31. maja 1578 po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja popolnoma pozabljene. ▸ Rómában 1578. május 31-én véletlenül fedezték fel azokat a katakombákat, amelyek a 10. század óta teljesen feledésbe merültek.
Trenutno je na mestnem območju Rima javno dostopnih pet katakomb, ki so svoje odpiralne čase tako dobro uskladile druga z drugo, da lahko ves svoj dopust preživite pod zemljo. ▸ Róma városában jelenleg öt katakomba látogatható a nagyközönség számára, amelyek nyitvatartási idejét annyira összehangolták, hogy akár az egész vakációt a föld alatt lehet tölteni.

končn|i [ô] (-a, -o) End- (montaža die Endmontage, odločitev die Endentscheidung, rima der Endreim, stopnja die Endstufe, vsota die Endsumme, zmaga der Endsieg, soglasnik der Endkonsonant, rastlinstvo, botanika brst die Endknospe, cilj das Endziel, efekt der Endeffekt, živalstvo, zoologija gostitelj der Endwirt, prevzem die Endabnahme, rezultat das Endresultat, šport der Endstand, das Endergebnis, sklep der [Endbeschluß] Endbeschluss, smoter der Endzweck, samoglasnik der Endvokal, stanje der Endzustand); [Schluß] Schluss- (določba die [Schlußbestimmung] Schlussbestimmung, faza die [Schlußphase] Schlussphase, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, krojenje tehnika die [Schlußausformung] Schlussausformung); Fertig- ( tehnikapihanje das Fertigblasen)
končna cena der Konsumentenpreis
končni obračun die Endabrechnung, [Schlußrechnung] Schlussrechnung
končni izdelek das Fertigfabrikat, die Fertigware, das Fertigerzeugnis, das Enderzeugnis
končni izbor die engere Wahl

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

môški d'homme, masculin, mâle, viril, énergique ; (mož, moška oseba) homme moški spol

mlad moški jeune homme moški spol
stranišče za moške (W.C. moški spol množine pour) hommes
moška doba âge moški spol adulte (ali viril), virilité ženski spol, force ženski spol de l'âge
moška rima rime ženski spol masculine
moški spol sexe moški spol masculin, gramatikalno genre moški spol masculin
moški spolni ud, moško spolovilo membre viril, verge ženski spol, pénis moški spol

môški (-ega)

A) m uomo; maschio:
bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
frizer za moške barbiere
stranišče za moške gabinetto per uomini

B) môški (-a -o) adj.

1. maschile, maschio:
moški potomec discendente maschile

2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
moški glas voce maschile, mascolina
moška obutev calzatura maschile, da uomo
moška lepota bellezza virile
anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
tosk. bischero; vulg. cazzo
moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
moško delo lavoro pesante, da uomini
hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
bot. moška rastlina pianta maschile
lit. moška rima rima tronca
biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
bot. moški cvet fiore staminifero
lingv. moški spol genere maschile
muz. moški zbor coro maschile

nasílje (-a) n violenza, prepotenza, soperchieria; brutalità; angheria; sopruso:
delati komu nasilje fare violenza a qcn.
telesno nasilje violenza fisica
spolno nasilje violenza carnale, stupro; molestie sessuali
biti žrtev nasilja subire un sopruso
pren. nasilje rime la tirannia della rima
politika nenasilja non violenza
zatekati se k nasilju ricorrere alla violenza

nečíst (-a -o) adj.

1. sporco; inquinato (aria); bastardo (razza); impuro

2. disonesto, cattivo

3. rel. impuro; immondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti nečiste račune avere ancora conti da regolare
šport. nečisti boks boxe fallosa
nečista (bruto)
teža peso lordo
kem. kemično nečista snov materia chimicamente non pura
lit. nečista rima rima impura
rel. nečista žival animale impuro