Franja

folosínţă -e f raba

folosíre -i f raba, uporaba, izraba

Führung, die, (-, -en)

1. vodstvo, (Führen) vodenje, von Truppen: poveljstvo, poveljevanje

2. (Benehmen) obnašanje, vedenje

3. eines Titels, Wappens: uporaba, raba

4. Technik vodilo; vodenje, upravljanje; von Fahrzeugen: vožnja z, upravljanje; von Flugzeugen: pilotiranje, von Booten: krmarjenje; in Führung liegen Sport biti v vodstvu, voditi

Gebrauch, der, (-/e/s, Gebräuche) raba, (Verwendung) uporabljanje, uporaba; (Sitte usw.) običaj; religiöse Gebräuche verski običaji; Gebrauch machen von uporabljati (kaj), posluževati se (česa); in Gebrauch haben uporabljati; in/im Gebrauch sein biti v rabi, uporabljati se; außer Gebrauch sein ne biti v uporabi; außer Gebrauch kommen/setzen priti/vzeti iz uporabe

maniement [manimɑ̃] masculin rokovanje, ravnanje, manipuliranje; upravljanje; raba; vieilli otipavanje

maniement d'un appareil électrique upravljanje z električnim aparatom
maniement des affaires opravljanje poslov
maniement des mots raba besed

Nutzen, der, (-s, -) korist, raba; dobiček; Aspekt des Nutzens: koristnost, rentabilnost; von Nutzen sein biti koristen; von großem Nutzen sein biti zelo koristen

Raab, die, Raba

usage [jú:zidž] samostalnik
navada, običaj; uzus; praksa; raba, uporaba, uporabljanje; običajni postopek (ravnanje, postopanje)
pravno običajno pravo; govorna raba
tehnično obraba

an old usage stara navada, star običaj
ill usage slabo ravnanje
common usage splošno privzet običaj
to meet with harsh usage naleteti na grobo ravnanje

usage [üzaž] masculin raba, uporaba; korist; navada, običaj

faire usage de quelque chose uporabiti kaj
faire mauvais usage de quelque chose slabo kaj uporabiti
usage des stupéfiants uživanje mamil
il est d'usage navada je
à l'usage des écoles za šolsko rabo
faire de l'usage biti trpežen, dolgo trajati
garanti à l'usage zajamčeno trpežen
usage du monde lepo vedenje, uglajenost
usage de la force uporaba sile
comme d'usage kot po navadi, kot običajno
hors d'usage ne več v rabi, zastarel
avoir l'usage de quelque chose biti (na)vajen česa
ignorer les usages ne poznati pravil vljudnosti
usages pluriel občinski pašniki

usance [jú:zəns] samostalnik
ekonomija trgovski običaj, uzanca; običajni rok za plačilo (menice), uzo
ekonomija donos, dohodki (iz premoženja)
zastarelo raba, uporaba
zastarelo oderuštvo; obresti

according to usance ekonomija po uzancah, ustrezno uzancam
at usance ekonomija po uzu
bill at usances uzo menica
bill drawn at double usance menica z dvojnim plačilnim rokom

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

ūsiō -ōnis, f (ūtī) raba, uporaba, uporabljanje: Arn., Dig., virgas et sarmenta, quae tibi usioni supererunt, in segete comburito Ca., accedet oleum et sale suae usioni Ca., holeris, asparagis, lignis, aqua, itinere, actu domini usioni recipitur Ca., Diogenem litteras scisse cum usioni quod satis esset, tum quod etiam acroasi bellorum hominum Varr. ap. Non., Cato de papavere ita tradit: Virgas et sarmenta, quae tibi usioni supererunt, in segete comburito Plin., sed ea potius, quae huiusce generis longae usionis gratia contrahuntur et reconduntur Gell.

ūsitātiō -ōnis, f (ūsitārī) raba: translata usitatio verbi Cass.

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza

uso moški spol raba, (u)poraba; navada; moda; obraba

a(l) uso po modi
al uso español po španskem načinu
cosa de mi uso predmet moje osebne porabe
ser de uso rabiti se, v rabi biti
estar en buen uso biti dobro ohranjen, biti malo obrabljen ali ponošen
el uso hace maestro vaja naredi mojstra
tener uso uporaben biti
usos comerciales trgovske uzance

ūsūra (starejše ūssūra: Pl.) -ae, f (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, uživanje, užitek, izkoriščanje, izraba, izrabljanje: Acc. fr., Pl., Vell. idr., vitae, loci Ci., cur piratis lucis usuram tam diuturnam dedisti? Ci., unius horae usuram (odlog) gladiatori dare Ci., hanc iam ut intercalatae poenae usuram habeant L., occ. uporaba izposojenega kapitala (izposojene glavnice): a publicanis pecuniam pro usurā auferre Ci.

2. meton. „plačilo za (u)porabo“ = obresti (naspr. caput, sors glavnica): Plin. iun., Lucan., Mart., Suet., Icti. idr., usuram pendĕre Ci. ep. plačati, sine usuris pecunias solvere C., (sc. Atticus) usuram numquam ab Atheniensibus accepit N. ni jemal, multiplicandis usuris crescit aes alienum N., certare cum usuris fructibus praediorum Ci. obresti pokrivati z dohodki posestev, dohodke posestev porabljati za plačevanje obresti, mergentibus semper sortem usuris L., usurae applicantur ad sortem Ambr. se pripisujejo glavnici; metaf.: Varr. idr., terra nec umquam sine usurā reddit, quod accepit Ci., has usuras pendimus voluptatium Sen. ph., mitte (sc. litteras) appositis usuris, quas ego centesimas computabo Plin. iun. z dodanimi obrestmi = z drugimi pismi, ki jih bom imel za dvanajstodstotne (letne) obresti.

ūsūrpātiō -ōnis, f (ūsūrpāre)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje: doctrinae Ci., vocis L., ad usurpationem vetustatis Ci. za izvrševanje stare šege, usurpatio itineris L. odhod, nominum Plin. (po)imenovanje, civitatis Ci. navajanje (omemba, navedba) državljanske pravice, zahteva po državljanstvu, bonae mentis Val. Max.; pl. meton.: orationis Latinae usurpationes Gell. navadna (običajna) pravila.

2. occ. kot jur. t.t.
a) protipravna prisvojitev, protipravna prilastitev: Helenae Aus.; od tod = nedovoljeno izvrševanje, zloraba, uzurpácija: Cod. I.
b) z uporabo nekoga drugega prekinjeno priposestvovanje: Paul. (Dig.).

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

utēnza f

1. raba, uporaba; poraba

2. uporabniki

ūtilitās -ātis, f (ūtilis)

1. rabnost, (u)porabnost, pripravnost, primernost, sposobnost, vrlost, koristnost, korist: Ulp. (Dig.) idr., summa utilitas est in eis, qui militari laude antecellunt Ci., belli utilitatem retinere Ci.

2. korist, koristnost, raba, ugodnost, prednost, hasek (starejše hasen), prid, dobitek, dobiček, obresti, obrestovanje (starejše obrestek), sreča, blaginja, blagor ipd.: Pl., Ter., Varr., N. idr., communis Ci. državna blaginja, splošna blaginja, splošni (državni) blagor, utilitas salusque provinciae Ci., utilitas parta per amicum Ci., utilitas si amicitias conglutinaret Ci., nihil referre ad utilitatem suam Ci., servire commodis utilitatique Ci., utilitatem habere Ci., utilitati esse alicui Ci. koristiti, pomagati, v korist (prid, pomoč) biti (komu), utilitatem fovere T., res maximae utilitatis C., utilitatis causā Ci. zaradi koristi, utilitatis causā Icti. zaradi obče blaginje, exigit utilitas Icti. lastna korist, levissimam delectationem gravissimae utilitati (koristno ukvarjanje) anteponunt Ci.; pogosto v pl.: ad ceteras utilitates (k drugim mnogoterim koristim) haec quoque opportunitas adiungitur Ci., utilitatibus tuis paruit Ci. izkazal se ti je (za) mnogotero koristnega, zate se je izkazal koristnega v mnogih ozirih, utilitatibus tuis possum carere Ci. tvoje usluge lahko pogrešam, utilitates ex amicitiā maximae capientur Ci., Tiro mirabiles utilitates mihi praebet Ci. ep. mi čudovito služi.