R, r (izgovarjaj r [: rə`], ne èr! Rimljani klas. dobe so glaskovali, črkovali so šele od Varona naprej!), n: usque ad alterum R. Ci. Ta 17. črka latinske abecede ustreza gr. =Ρ, vendar z odpadlim pridihom; zato so tvorili sprva npr. iz Πύῤῥος, ἀῤῥαβών obl. Burrus, arrabo in šele pozneje so pisali (z vrinjenim h) Pyrrhus, arrhabo. V starejšem obdobju latinskega jezika je s pogosto nadomeščal r, npr. Fusius, Valesius, lases, pozneje (po delovanju rotacizma) Furius, Valerius, lares; nekateri primeri so se ohranili še v poznejšem času, npr. obl. honos poleg honor, lepos (bolj uveljavljena obl.) poleg lepor, pri pesnikih tudi arbos, labos = arbor, labor. Enaka sorodnost se kaže tudi med r in d, npr. ar (stlat.) = ad, arfuisse = adfuisse, meridies iz medius dies. R se pogosto priliči naslednjemu l, redkeje s, npr. pellicio iz per-lacio, intellego iz inter-lego, dossuarius iz dorsuarius; v nekaterih besedah pa je r izpadel, npr. peiero nam. per + iuro, crebesco poleg crebresco, rusum poleg rursum. Kot kratica je:
1. R = Romanus, Rufus, recte, regnum, reficiendum idr.
2. RR = relationes relatae.
3. RP = res publica.
Ρ, ρ (ῥῶ) sedemnajsta črka grškega alfabeta, kot številka ῥ' = 100, ˌῥ = 100.000.
A. et R. abbréviation aller et retour
c/r kratica cuenta y riesgo
S. (C.), C. (R.) M. kratica Sacra (Cesárea), Católica (Real) Majestad
d. R. (= der Reserve) Heerwesen, Militär rezervni
ef/r kratica efectos a recibir
epiglotalni r moški spol das Zäpfchen-R
i. R. (= im Ruhestand) v pokoju, bivši
m/r kratica mi remesa; mi recibo
n/r kratica nuestra remesa; nuestro recibo
R/E kratica ekon.ricavo effetti dobiček vrednostnih papirjev
R. I. P. rel. (requiesca/n/t in pace) riposi, riposino in pace, RIP
r. t. (ravno tam) ibidem, ibid.
R/T kratica fradiotelegrafia radiotelegrafija
s/m/r/ kratica sin mi responsabilidad