Franja

glēbulentus 3 (glēba) gruda(s)t, iz zemlje (sestoječ), prstén: animalia AP.

kolobár -ja m
1. kolobar, kolut, prsten: kolobar okoli Saturna
2. kolut, kolobar: kolobar pod očmi; bik s -em v nosu; kadilec dela -e, ko kadi
3. kolut, kotur: kolobar žice; kača je zvita v kolobar
4. kolut, ringla: kolobar na štedilniku
5. svežnjić, snop: -i za v peč
6. izmjenjivanje (-men-) godišnjih usjeva

leonado plav, bled, prsten

līmāceus 3 (līmus2 -ī) iz blata, iz prsti (zemlje) narejen, blaten, prsten: primus homo de terra choicus, id est limaceus Tert.

lurid [l(j)úərid] pridevnik (luridly prislov)
prsten, bled; pošasten, grozljiv, mračen, temen, strašen; krvavo rdeč (nebo); križeč, živ (barva)
botanika umazano rumeno rjav

to cast (ali throw) a lurid light on prikazati kaj v mračni luči

lūridus 3 (prim. gr. χλωρός zelenkast, rumenkast, lat. luror, prim. tudi fel in flāvus)

1. bledorumen, bled kakor mrlič (smrt), bled, prstén, rumen, žolt: maculae Pl., fetae nostrae Varr., pellis, dentes H., pallor, lumina, membra, sulphura O., bilis Sen. ph., brassica Col., sol Plin. iun.

2. pesn. = bledeč, povzročajoč bledico (trans.): horror, aconita O., mors Sil., imago mortis Petr.

lŭteus² 3 (lŭtum)

1.
a) iz greza (grezi), iz blata, iz ilovice: aedificium Plin., luteum opus fingit hirundo O. gnezdo, glebae Vitr. ilovnate grude, kosi ilovice.
b) pesn. glinen: toreuma Mart.
c) prstén: homo (= Adam) Prud.

2. blaten, blatnat, blatast: herus Pl., caput Rheni H., gallina luteis pedibus Plin., l. Vulcanus Iuv. umazan, sajav, sajast; pesn.: luteum ceromate corpus Mart. namazano, prevlečeno.

3. metaf. malopriden, ničvreden, malovreden: meretrix Pl., homo Ci., negotium Ci. malovredna reč, malenkost, Pelusiotas nos appellant et luteos Hier.

ob-lūridus 3 (ob in lūridus) sivkast kakor prst, prsten: spadones Amm.

obróč m
1. obruč: nabijati -e na sod; leseni, železni -i; črni -i okrog oči; prebiti obroč obkolitve; hulahup obroč
2. prsten: batni, tesnilni -i; Saturnov obroč
3. šina, gvozdeni obruč: kolesni obroč
4. pojas: rešilni, reševalni obroč
5. karika, alka, obruč, kolut

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pŕstan m
1. prsten: natakniti si zlati prstan na roko; sneti si prstan; pečatni prstan; poročni prstan
vjenčani prsten, burma
2. prsten, obručić: Saturnov prstan

rínka ž (nj. Ring) kolut, prsten

svítek -tka m
1. svitak, spara, gužva od krpe, kotuljač: svitek za pod škaf, za pod jerbas, za pod vrč na glavi
2. svitak, kotur: svitek žice, vrvi, plašč v -u; papirusov svitek
3. prsten, vijenac, venac na konjskom kopitu
4. roženi svitek zool. tanjirasti puž, Planorbis corneus

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.

tērreo agg. prsten; modrikast

térreo lončen, prsten(ast)

terreus 3 (terra) narejen (zgrajen, sezidan, izdelan, ustvarjen) iz zemlje (prsti), zemljén, zêmeljski, zêmeljn, ilovnat, glinen, prstén: murus, agger Varr., terrea progenies V., regnum quod ambit diva et marina et terrea Prud.

terreux, euse [tɛrö, z] adjectif prstén, zemeljski, prstene barve; brez leska; umazan od prsti

goût masculin terreux okus po zemlji
teint masculin terreux polt prstene barve

terrigno agg. zemljast, prsten

terrino prstén; zemeljski