Franja

aback [əbǽk] prislov
nazaj, zadaj
navtika proti krmi

taken aback prepadel, osupel, presenečen
to stand aback from stati ob strani, izogibati se

abaft [əbá:ft]

1. prislov
navtika na krmi, proti krmi

2. predlog
navtika za, nazaj proti

abat-son [-sɔ̃] masculin, invariable vrsta poševnih loput v odprtinah zvonika za odbijanje zvoka proti zemlji

Abhilfemittel, das, bei sredstvo proti

Abnutzfestigkeit, die, Technik odpornost proti obrabi

abracadabra [ǽbrəkədǽbrə] samostalnik
zaklinjanje, rotenje; sredstvo proti bolečinam; nesmisel

abriebfest obstojen proti obrabi; ki se malo obrablja

Abriebfestigkeit, die, odpornost proti drgnjenju

abroquelar pomorstvo nastaviti jadra proti vetru

abroquelarse varovati se, braniti se

-abwehr proti- (zaščita)

acidproof [ǽsidpru:f] pridevnik
odporen proti kislinam

affronter [-te] verbe transitif pogumno iti proti (nasprotniku, nevarnosti), kljubovati (quelque chose čemu)

s'affronter spopasti se (v boju), spoprijeti se
affronter la mort, de grands dangers kljubovati smrti, velikim nevarnostim
le navire affronte la tempête ladja kljubuje nevihti

àfront m (fr. affront) afront, oster nastop proti komu: afront protiv koga

aft [a:ft ameriško ǽft] prislov
navtika na krmi, proti krmi, zadaj

fore and aft po vsej dolžini ladje

against¹ [əgéinst] predlog
proti, zoper; ob; za

against a rainy day, against a day of want za hude čase
domačno to be up against it biti v stiski
it goes against the grain (ali collar) ni pogodu
against payment proti plačilu
against his return dokler se ne vrne
to run against naleteti na koga ali kaj
against time s polno paro
to stumble (ali knock) against a stone spotakniti se ob kamen
to struggle against boriti se proti

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom

alkalibeständig, alkalifest odporen proti alkalijam

alterungsbeständig Technik odporen proti staranju; trajen

amarinage [-rinaž] masculin navajenost na morje; osvojitev sovražne ladje v vojni in njena uporaba proti sovražniku