Franja

capacious [kəpéišəs] pridevnik (capaciously prislov)
prostran, obširen, prostoren

capāx -ācis (capere)

1. obsežen, obširen, prostoren: mundus Lucr., urbs, ripae O., conchae, urna H., capaciores scyphi H., quod nulla moles tam capax foret T. ne bi imela prostora za toliko ljudi; z objektnim gen.: circus capax populi O., rubrum mare animalium capax Mel., insula magnae sedis haud capax Cu. ki nima prostora za veliko naselbino, cibi vinique capacissimus L. velik jedec in pivec vina; z dat.: villa capax usibus Plin. iun.; z ad: calix capax ad tres sextarios Plin. držeč.

2. pren.
a) fizično ali duševno zmožen česa, za kaj, sposoben, pripraven, dovzeten za kaj: aures avidae et capaces Ci., capax est animus noster Sen. ph.; animus capax ad praecepta O., ad discendum c. Lact.; z gen.: capax mentis altae animal O. deležna, c. gloriae Cu. dovzeten za slavo, c. imperii T. sposoben za vladanje, nihil tam fortuitorum capax quam mare T. nikjer se ne dogaja toliko naključnih stvari kakor na morju; z abl.: mente capax Aug.
b) zmožen kaj dedovati, sposoben za dedovanje: qui capax est Paul. (Dig.); z gen.: specie dotis, cuius capax fuisset Pap. (Dig.), scriptus heres, cuiuscumque portionis capax Cod. I. — Adv. capāciter dovzetno, dojemljivo: Aug.

capaz (množina: -ces) prostoren; sposoben, zmožen, nadarjen, spreten; po zakonu upravičen

capaz de competir konkurenčno zmožen
ser capaz de pegar un susto al miedo biti zelo grd

commodious [kəmóudiəs] pridevnik (commodiously prislov)
udoben; prostoren
arhaično primeren, spreten

desahogado prostoren, širen, širok; (pre)drzen; razuzdan

estar (vivir) desahogado udobno živeti
es un desahogado to je predrzen človek

desenfadado neprisiljen, neženiran, prost; prostoren, zračen; predrzen

espacial prostorski, prostoren

espacioso prostoren

geräumig prostoren, prostran

hàlvatan -tna -o prostoren, udoben, komoden

holgado brezdelen, nezaposlen; prostoren, širok, udoben

posición holgada donosen položaj

încăpătór -oáre (-óri, -oáre) adj. prostoren

larg -ă (-i, -e) adj.

1. širok

2. širokosrčen

3. širen, obsežen, prostran

4. odprt

5. prostoren

large¹ [la:dž] pridevnik (largely prislov)
velik; prostoren, obširen, razsežen, velik (posel, družina, dohodek, vsota itd.)
arhaično velikodušen, velikopotezen; svoboden (umetnost)

by and large na splošno
as large as life v naravni velikosti
larger than life nadnaravno velik
large discretion velika obzirnost
large order težka naloga
on a large scale na veliko, velikopotezno
on the large side nekoliko prevelik ali preobširen
large of limb velik, velikih udov

lato širok, prostran, prostoren

en sentido lato v širšem smislu

laxus 3, adv. -ē (sor. z languēre)

I.

1. rahel, ohlapen, mlahav, nesproščen, nezategnjen, nenapet (naspr. astrictus, artus, contentus): frena O., habenae V., Sen. tr., (in pren.:) quam laxissimas habenas habere amicitiae Ci., l. funis Vitr., qui iam contento, iam laxo fune laborat H., quod … male laxus in pede calceus haeret H. ker (da) čevelj preohlapno sedi na nogi, ne vagus in laxa pes tibi pelle natet O. v ohlapnem čevlju, si pes laxa pelle non folleat Hier., laxae laterum compages V. popuščajoče reže (stiki, fuge), tua ianua laxa (sc. sit) ferenti O. naj bodo odprta za … , naj se zlahka odpirajo, l. tunica O., l. toga Tib., laxior toga Sen. rh., laxus arcus V., H., O., laxior arcus Amm., laxa catena Sen. ph., cutis Mart., laxe manus vincire L.

2. metaf.
a) laxior annona L. nižja cena žita, caput laxum compage solutā Pers. zaradi pijanosti pusta glava, laxior vocis sonitus Gell. predebel.
b) prost, svoboden, neomejen, neprisiljen: milites laxiore imperio habere S. imeti v ne tako hudem strahu, ne prehudo ustrahovati, socordius ire milites occepere et laxiore agmine S. fr. v razpuščenih (razmaknjenih) vrstah, Romanos laxius futuros S. manj previdni, brezbrižnejši, laxius vivere L. —

II.

1. (ob)širen, širok, prostoren, prostran, razsežen, obsežen (naspr. artus, angustus): spatium L., anulus O., laxos in foribus suspendit aranea casses V., non bene de laxis cassibus exit aper O., l. rus Sen. rh., suburbanum Suet., domus laxior Vell., l. ambitus, l. muri Aur., laxe habitare Ci., laxe distare Plin., ne hiscat rima laxeque capiat (sc. surculum) Plin., laxius stare, tendere Cu., laxissime vagatur Mercurii stella Plin., quo laxius dimicaretur Suet., dehiscere laxius Amm.; pren.: in quo neglegentiae laxior locus esset L. širše polje.

2. metaf.
a) (o množini) „zložljiv na širino“ = velik, obilen: opes Mart.
b) (o številu) mnog: de pastorum numero alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri manj, drugi več.
c) (o času) dolg: diem satis laxam statuere Ci. precej dolg rok, tempus laxius Plin. iun., diem laxius proferre Ci. ep. dalje, volo laxius (sc. pecuniam curari) Ci. ep. ne takoj, polagoma.
d) (o besedah) obširen, obsežen, raztegnjen: laxioribus paulo longioribusque verbis sententiam comprehendere Gell. nekoliko bolj na dolgo in široko.

próstoran -rna -o, pròstoran -rna -o, dol. próstornī -ā -ō, pròstornī -ā -ō prostoren: -i kut; prostoran metar

rangy [réindži] pridevnik
visok in vitek, dolgih udov in tanek, mršav; gibek
ameriško, pogovorno sposoben, nagnjen k, zmožen, da se visoko povzpne ali veliko doseže
avstralsko prostoren, širen, obširen

roomy [rúmi] pridevnik (roomily prislov)
prostoren; širok

spacieux, euse [spasjö, z] adjectif prostoren, netesen

appartement masculin spacieux prostorno stanovanje
voiture spacieuse prostoren avto