Franja

fornire v. tr. (pres. fornisco)

1. dati, nuditi:
fornire qcn. di qcs. oskrbeti koga s čim
fornire qcs. a qcn. komu kaj priskrbeti

2. proizvesti, proizvajati:
questo motore fornisce energia elettrica ta motor proizvaja električno energijo

3. prodati, dobaviti:
fornire la merce al cliente dobaviti blago stranki

lessiver [-ve] verbe transitif prati v lugu, žehtati; familier prodati; familier obrati (v igri), odstraniti (iz službe, iz tekmovanja)

être lessivé biti zelo utrujen, izčrpan

mancipō (stlat. mancupō) -āre -āvī -ātum (manceps, prim. mancipium)

1. (s pravilno kupčijo) v last da(ja)ti, preodda(ja)ti, posredovati, proda(ja)ti: Plin. iun., G., alienos mancupatis, alienos manumittitis Pl., servos actori publico T., quaedam mancipat usus H. do nekaterih stvari pridobi lastninsko pravico (upo)raba.

2. metaf. preda(ja)ti, poda(ja)ti: et scient singuli, cui debeant oneri mancipari Vulg., vitiis mancipatus Lact., de ignaviae latebris retractus curiarum functionibus mancipetur Cod. Th., corpus mero et stupro Ap., luxu et saginae mancipatus emptusque T.

négocier [-sje] verbe transitif pogajati se; posredovati; trgovati, izposlovati, skleniti (pogodbo); prodati (nedospelo menico), vnovčiti

négocier la paix, un traité, une reddition, un accord de salaires pogajati se za mir, za pogodbo, za predajo, za pogodbo o plačah ali mezdah
négocier un emprunt izposlovati posojilo

nūndinor -ārī -ātus sum (nūndinae)

I. intr. sejmariti, tržiti, trgovati, prekupčevati: Amm., Macr., Poenum sedere ad Cannas in captivorum pretiis praedaque alia nundinantem L., in cognitionibus patris nundinari praemiarique solitum Suet.; šalj. metaf. sejmariti = v velikem številu se shajati: ubi ad focum angues nundinari solent Ci. —

II. trans.

1. proda(ja)ti: sententias suas pretio Ap.

2. kupiti (kupovati), s kupovanjem pridobi(va)ti, starejše izkupčariti kaj: senatorium nomen, ius ab aliquo Ci., totum imperium populi Romani nundinabantur Ci.

odtujíti -im, odtuji -ite, odtujil -ila, odtujen -ena
I.
1. otuđiti: žena ga je odtujila sorodnikom
2. otuđiti, prodati: odtujiti zemljo
II. odtujiti se otuđiti se: sin se je odtujil očetu

otúditi òtūdīm
I.
1. odtujiti: otuditi sina od oca
2. prodati, odtujiti: otuditi zemlju, kuću
II. otuditi se odtujiti se

pazáriti pàzārīm
1. tržiti, iztržiti, barantati, trgovati
2. prodajati, prodati
3. kupovati, kupiti

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

prō-sternō -ere -strāvī -strātum (prō in sternere)

1. spredaj razširiti (razširjati), spredaj razprostreti (razprostirati), razgrniti (razgrinjati), pren. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: sorores alicui Suet., pudicitiam alicui Suet., propter prostratam pudicitiam Iust., venalia corpora Arn.

2. iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati), podreti (podirati) na tla, vreči (metati) na tla:
a) splošno: corpus Cu. vreči se na tla, raztegniti se po tleh, corpus humi Cu., corpus per herbas Cu., circa viam corpora humi L., se ad pedes alicuius Ci.; od tod prōstrātus 3 iztegnjen, raztegnjen, razgrnjen, ležeč na tleh: humi prostratus Cu., ad pedes Ci., pisces prostrati Col. ploščate ribe.
b) (nasilno) premagati (premagovati), (po)tolči, podreti (podirati) α) o stvareh: oppida Servius Sulpicius in Ci. ep., arborem Suet., multam pondere silvam O. β) o živih subj.: aliquem O., hostem Ci., Cu., barbaros ingenti clade Cu.

3. pren.
a) splošno: se abicere et prosternere Ci. zavreči se in poniževati.
b) premagati (premagovati), vreči (metati) na (ob) tla, poraziti (poražati), (po)tolči, pobi(ja)ti, pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati (pokončavati), uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), odstraniti (odstranjevati), razde(ja)ti, (raz)rušiti, omaj(ev)ati, spodkopa(va)ti, podreti (podirati), (o)pustošiti: omnia cupiditate ac furore Ci., aliquem Ci., iacet ille nunc prostratus Ci., afflicta et prostrata virtus Ci., mores civitatis Plin., carminum studium T., prostrata est Philisthaea omnis Vulg.

Opomba: Sinkop. pf. prostrasse = prostravisse: corpora magnanimo satis est prostrasse leoni O.

prō-stituō -ere -stituī -stitūtum (prō in statuere) postaviti (postavljati) spredaj (pred) koga, kaj aliquem in limine ipso inferorum Arn.

2. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: Petr., Lact. idr., aliquem populo Pl., se toto corpore Cat., sacerdotem (svečenico) Sen. rh., faciem suam lucro O., pudicitiam suam Suet.; metaf. (o)sramotiti, onečastiti (onečašč(ev)ati), onečistiti (onečiščati), onečediti (onečejati), izpostaviti (izpostavljati): famam Ca. ap. Gell., vocem foro ingrato O. prepustiti, sua peccata famae sinistrae O., gratiam decoris Tert. lepoto s sijajno obleko, prostitutae frontes Amm. — Od tod adj. pt. pf. prōstitūtus 3 javno nastavljen v nečistovanje, javnemu nečistovanju izročen, prostituiran, naprodaj (v nečistovanje): infans Mart., caput Arn., prostitutissima lupa Tert.; subst. prōstitūta -ae, f javna vlačuga, blodnica, prostitutka, cipa, kurba, lajdra: Plin., Sen. ph. idr.

realize [rí:əlaiz] prehodni glagol
uresničiti, realizirati, ostvariti, izvršiti, izvesti, izpolniti; zavedati se, jasno spoznati, uvideti, pojmiti, živo si predstavljati, predočiti si
trgovina vnovčiti, doseči ceno (vsoto, vrednost); prodati (kaj); podedovati, dobiti (imetje)

to realize assets vnovčiti imetje
to realize large profits doseči velike dobičke
to realize a project izvesti načrt
I now realize sedaj mi je jasno
do you realize your position (the danger)? se zavedate svojega položaja (nevarnosti)?
he could realize the scene živo si je lahko predstavljal prizor
my fears were realized moje bojazni so se uresničilee
the goods realized 200 pounds blago (roba) se je prodalo za 200 funtov

sell^*2 [sel]

1. prehodni glagol
prodati, prodajati (at po, to s.o. komu)
trgovati s čim; izdati koga (za denar ali za kaj drugega)
sleng speljati koga na led, prevarati, opehariti, ukaniti, prelisičiti, ogoljufati koga
ameriško zvabiti koga k nakupu

sold again! sleng spet prevaran (ogoljufan, opeharjen)!
sold on pogovorno navdušen za
to sell, to be sold na prodaj
to sell by auction prodati na dražbi
to sell at a low price poceni prodati
to sell one's country izdati svojo domovino
to sell dear (one's life) dragó prodati (svoje življenje)
to sell goods retail (wholesale, for cash, on credit) proda(ja)ti blago na drobno (na debelo, za gotovino, na kredit)
to sell the grass figurativno izneveriti se zavezniku ali ideji
to sell s.o. a gold brick figurativno prevarati, ogoljufati, opehariti koga
to sell the public on s.th. ameriško, sleng javnosti nekaj (največkrat nevrednega) hvalisati
to sell short; sleng, to sell down the river izdati in prodati
to be sold sleng, figurativno nasesti, biti opeharjen, prevaran
to sell against a purchaser ameriško prodajati delnice pri manjših kolebanjih tečaja

2. neprehodni glagol
proda(ja)ti se, iti v prodajo

his book is selling like hot cakes (like a wildfire) njegova knjiga gre za med, trgajo se za njegovo knjigo
goods that do not sell blago, ki ne gre v prodajo, nekurantno blago

sell out prehodni glagol
(naenkrat) prodati, razprodati (delnice itd.), prodati (svoj delež)
neprehodni glagol
zgodovina zapustiti vojaščino s prodajo svoje častniške namestitvene listine

to be sold out ne imeti več blaga

smerciare v. tr. (pres. smērcio) prodati, prodajati

spacciare

A) v. tr. (pres. spaccio)

1. prodati, razprodajati

2. razpečati:
spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar

3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim

4. ubiti; odstraniti, likvidirati

B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
spacciarsi per izdajati se za

spečáti -am (it. spacciare)
I. prodati, proturiti: dobro spečati blago; pridelke je že v jeseni spečal
II. spečati se spanđati se, splesti se: proti volji staršev se je spečala s tem postopačem

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

teslímiti tèslīmīm
1. izročiti, vrociti: teslimiti kome što iz ruke u ruku
2. podariti: sve sam mu teslimio
3. prodati, odstopiti za denar: da nam odmah platiš čim ti teslimimo

trabar zvezati, speti, sklopiti; prodati; zgostiti, zatesniti

trabar batalla bojevati se, spopasti se
trabar conversación navezati pogovor
trabar disputa prepir začeti
trabarse gost postati (tekočina); začeti se (boj)
trabarse con spopasti se s
trabarse de palabras spričkati se, v lase si skočiti
trabarse los pies noge si zaplesti (v)
se traba de lengua, la lengua se le traba jezik se mu zapleta, jeclja