Franja

krâm kráma m (n. Kram) dial. proščenje, žegnanje: suhim prezirom gledaju ljude koji piju po krčmama i kramovima

prošténje s proščenje, semenj, žegnanje

romería ženski spol romanje, božja pot; cerkveno posvečenje, proščenje

ir en romería iti na božjo pot

sábor m
1. zbor, shod: narodni sabor
2. sabor, skupščina: državni sabor; Hrvatski sabor; Dalmatinski sabor; Sabor Socijalističke Republike Hrvatske; Sabor federacije
3. žegnanje, proščenje, semenj: crkveni sabor: o Maloj Gospojini drži se kod dobrunske crkve veliki crkveni sabor
4. kulturna prireditev, proslava: Vukov sabor u Tršiću

sagra f

1. relig. proščenje, žegnanje

2. ekst. ljudski praznik

sájam sájma m
1. sejem, semenj: robni sajam, sajam uzoraka
2. žegnanje, proščenje, semenj

slȁva ž
1. slava: tražiti -u u čemu; govoriti komu u -u; slava mu!; naši narodi ovjenčali su se vječitom -om u NOR-u
2. čast: slava ocu i sinu i svetome duhu
3. slava, praznik hišnega zavetnika: slaviti -u; ići na -u
4. proščenje, žegnanje: crkvena slava

wake¹ [wéik] samostalnik
straža
poetično bedenje; (Irska) straža, bedenje pri mrliču; pogrebščina, sedmina
zgodovina, (množina) proščenje; letni sejem

between sleep and wake med spanjem in bedenjem

závjetina ž (ijek.), závetina ž (ek.) proščenje, žegnanje, praznik cerkve (pravosl.)

proštènīšte s dial. božja pot, kraj, kjer je proščenje, žegnanje

proštènjār -ára m romar, ki gre na proščenje, na žegnanje

proštènjārka ž romarica, ki gre na proščenje, na žegnanje

saint's-day [séintsdei] samostalnik
praznik svetnika zaščitnika cerkve, cerkveno proščenje

spȁsovīšte s kraj, cerkev, kjer je proščenje, žegnanje na praznik vnebohoda

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti

fiesta ženski spol (cerkveni) praznik; ljudska slavnost (zlasti bikoborba); javna zabava, veselica; šala; (ironično) prepir

fiesta de baile plesna zabava
fiesta de familia družinski praznik
fiesta fija, fiesta inmoble nepremičen praznik
fiesta de guardar, fiesta de precepto zapovedan praznik
fiesta movible premičen praznik
fiesta nacional narodni (državni) praznik
Fiesta de la Raza španski in špansko-ameriški praznik (12. oktober, dan odkritja Amerike)
fiesta rústica, fiesta de la aldea cerkveno proščenje
la Fiesta de Todos los Santos praznik vseh svetnikov (1. nov.)
fiesta de toros bikoborba
vestido de fiesta praznično oblečen
para fin de fiesta končno, povrhu
se acabó la fiesta konec s tem!
aguar la fiesta a alg. komu veselje pokvariti
coronar la fiesta kronati slavnost; napraviti veliko neumnost
estar de fiesta vesel biti, dobre volje biti
hacer fiesta praznovati, ne delati, prosto imeti
fiestas pl (velikonočni, binkoštni, božični) prazniki
no estar para fiestas slabe volje biti, biti nerazpoložen
hacer fiestas ljubkovati, laskati se, dobrikati se
guardar (santificar, celebrar) las fiestas slaviti praznike
pasadas las fiestas po praznikih

gôd gȍda m, mest. u gòdu, mn. gòdovi
1. god: danas slavi domaćin svoj god; gazdaričin god
2. praznik: tri -a naša, naime Đurđevdan, Uskrs i Sveti Petar usred ljeta
3. crkveni god proščenje, semenj, žegnanje
4. letnica: godišnji prsteni stabla zovu se godovi; godovi hrasta
5. ugoden čas: doći u godu
6. ugodna smer: dati jedrilici god

patronal, e, aux [-nal, no] adjectif, religion patronski; delodajalski

fête féminin patronale proščenje
syndicat masculin patronal zveza delodajalcev

patronal

fiesta patronal proščenje
liga patronal zveza delodajalcev
obra patronal ustanova

svétac svéca m
1. svetnik: životi svetaca; praviti se svecem delati se svetnika; tući koga da sve svece vidi na nebu zelo tepsti koga; ovaj čovjek nije baš svetac; prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšne so tisti dan molitve = vsakomur po zaslugi
2. praznik: ne svetkuje -a nikakvoga; ići u -a iti na žegnanje, na proščenje