Franja

frente moški spol čelo utrdbe; fronta; pročelje, fasada

a(l) frente nasproti
¡de frente! (voj) naprej marš!
estar al frente (de) biti na čelu

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

front¹ [frʌnt] samostalnik
poetično čelo; sprednja stran, pročelje, fasada
vojska fronta, bojna črta
britanska angleščina sprehajališče ob obali; prsi (na srajci)
figurativno predrznost, nesramnost

to come to the front priti v ospredje, prikazati se
in front spredaj
in front of pred (krajevno)
to show a bold front biti predrzen
front door glavna, vežna vrata
to have the front biti tako predrzen, drzniti si

Front, die, (-, -en) fronta, Baukunst, Architektur pročelje; Front machen gegen upirati/upreti se čemu, boriti se proti; in Front gehen prevzeti vodstvo; in forderster Front v prvi bojni črti, v prvi vrsti; eine klare Front beziehen jasno se opredeliti; ein Kampf nach/an zwei Fronten boj na dveh frontah

frónta ž (fr. front lat. frons)
1. fronta, front: zaledje in fronta; delavska, nacionalna; ljudska fronta
narodni front; Osvobodilna fronta slovenskega naroda
2. pročelje, čelo, prednja strana: hiša je s -o obrnjena na ulico
3. fronta, front, granično područje izmedu hladne i tople struje: hladna fronta

frontage [frʌ́ntidž] samostalnik
pročelje; zemljišče ob cesti
vojska dolžina bojne črte

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

frontera ženski spol (državna) meja; fasada, pročelje

cierre de la frontera zapora meje
pasar la frontera prekoračiti (iti čez) mejo, iti v inozemstvo

frontispice [-tispis] masculin naslovna stran; pročelje (velike stavbe)

frontispicio moški spol čelna stran, pročelje; naslovni list; (ironično) obraz

frontispíciu -i n

1. pročelje

2. naslovna stran

3. frontispic

frontispiece [frʌ́ntispi:s] samostalnik
prednja stran; pročelje; čelna slika; stran
sleng obraz

Giebelseite, die, čelna stran, pročelje

líce s
1. obično mn. obrazi: bleda -a; vdrta -a
upali obrazi; rdeča
-a rumeni obrazi; desno, levo lice
2. lice: gledati komu naravnost v lice; lepo lice; ljubeznivo lice
ljubazno lice; ljubko lice
umilno lice
3. fasada, pročelje: lice hiše
4. prava, prednja, bolja strana čega: lice blaga
prednja strana štofa; lice tkanine, usnja, kovanca
5. obilježje: dati prireditvi slovesno lice
svečano lice
6. izgled: lice pokrajine se je spremenil; storilca so prijeli na -u mesta
krivca su uhvatili na licu mjesta, na mjestu (-me-)

načêlje i načélje s pročelje, fasada: načelje zgradbe

orthostata -ae, m (gr. ὀρϑοστάτης) pročelje, pročelni zid, pročelna stran (čisto lat. frōns, frontis): Vitr.

osprédje s
1. prednji dio, deo
2. prednja strana, fasada, lice zgrade, pročelje: ospredje hiše
3. stopiti v ospredje stupiti naprijed, napred; problem manjšin stopa v ospredje
problem manjina postaje sve važniji, pomjera (-mer-) se na prvi plan; biti v -u
biti na prvom, na istaknutom mjestu, mestu

prospētto m

1. mat. naris

2. pogled (od spredaj):
guardare di prospetto pogledati od spredaj

3. čelo, pročelje, fasada

4. pregled, tabela:
prospetto delle coniugazioni jezik paradigma, obrazec spregatev

Stirnseite, die, čelna stran, Baukunst, Architektur pročelje

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.