Franja

anbringen^*

1. (bringen) prineti, prinašati, eine Klausel: vnesti

2. (befestigen) pritrditi, namestiti

3. (abgeben) einen Brief, ein Kind: oddati, Waren: spraviti v promet, eine Bitte, Klage: vložiti, predložiti, eine spöttische Bemerkung: znebiti se (pripombe)

ancorare

A) v. tr. (pres. ancoro)

1. usidrati, zasidrati

2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

1. usidrati se, zasidrati se

2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice

anhaken pritrditi; (kennzeichen) odkljukati

ankitten pritrditi (s kitom), prikitati

anknüpfen

1. privezati, pritrditi

2. an einen Vortrag, Artikel: navezati na, Kontakte, eine Bekanntschaft: navezovati, navezati (an na)

3. figurativ jemanden obesiti (koga)

anmachen

1. (befestigen) pritrditi

2. (anknipsen, einschalten) das Licht, einen Ofen: prižgati, eine Heizung: priklopiti

3. Mörtel, Speisen: umešati, zamešati, Salat: narediti, zmešati

4. (anreden) ogovarjati; (Streit suchen) iskati prepir (z)

5. jemanden anmachen biti všeč (komu)

annuire v. intr. (pres. annuisco) pritrditi, privoliti:
annuire a una proposta privoliti v predlog

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

anschlagen^*

1. (schlagen) udarjati, udariti, Saiten: udarjati, udariti po, (schlagen gegen) udariti (se) ob, zadeti ob

2. (befestigen) pribiti, pritrditi; (annähen) pripeti; öffentlich - ein Plakat usw.: razobesiti

3. eine [Schußwaffe] Schusswaffe: naperiti

4. einen Akkord, eine Melodie: zaigrati; ein Gelächter anschlagen zasmejati se, einen Ton: ubrati

5. (schätzen) ceniti, oceniti, naračunati

6. beim Stricken: nasnuti

7. intransitiv Arznei, gute Worte: učinkovati

8. Vogel: zapeti, Hund: zalajati, Glocke: zazvoniti, Uhr: začeti biti

anschnallen pripeti, pritrditi, namestiti (sich si); sich anschnallen im Auto, Flugzeug: namestiti varnostni pas

applicare

A) v. tr. (pres. applico)

1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen

3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon

B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči

approbō (adprobō) -āre -āvī -ātum

1. odobriti (odobravati), pripozna(va)ti, pritrditi (pritrjevati), s pohvalo spreje(ma)ti, (po)hvaliti, spozna(va)ti kaj za vredno pohvale, zadovoljen biti s čim (naspr. improbāre); abs.: decerne, modo recte: omnes approbabunt Ci., nihil sine consilio senatus, nihil non approbante populo egi Ci., latae sunt leges consulibus approbantibus Ci. s pritrdilom konzulov; z obj.: hunc gregem, nostram pietatem Pl., orationem C., consilium, sententiam, sumptūs, illud magno clamore, dictum id risu, falsa pro veris Ci., cuncta, clamore donum L.; z ACI: omnes approbant ita fieri oportere Ci.; pren. (o bogovih) blagosloviti (blagoslavljati): Pl., dis... approbantibus Ci. z božjim blagoslovom, navem iis non imperasti..., di approbent! Ci., dii approbent! habemus hominem Ci. če dajo bogovi, id quidem, inquit, dii approbent! Cu.

2. komu kaj po volji storiti, po dogovoru kaj narediti: (Simonides pyctae) opus approbavit Ph., prima castrorum rudimenta Suetonio Paullino adprobavit T., duobus Alpes generibus (casei) pabula sua adprobant Plin. Alpe izpričujejo izvrstnost svojih pašnikov z dvema vrstama sira, is ad tempus opus manu factum subtiliter regi approbavit Vitr.; pren. dokaz(ov)ati, izkaz(ov)ati, potrditi (potrjevati): iudici officium suum Ci., hanc (propositionem) approbare et firmare Ci., talis laus genus adprobet Cat., fidem suam regi app. Cu., ne obiecta crimina pro adprobatis accipiatis T., si tribuni... adprobaverant T.; z ACI: Plin., Suet., rei publicae adprobate moras belli numquam imputari potuisse exercitui T.; v pas. z NCI: si idoneus esse approbetur Paul. (Dig.). — Od tod adj. approbātus 3 odobren, pripoznan: Don.

arrimer [-me] verbe transitif močno pričvrstiti, pritrditi (tovor)

arrimer avec des cordes une malle sur le toit de la voiture pritrditi z vrvmi kovček na streho avtomobila

asigurá -éz

I. vt.

1. zagotavljati, zagotoviti; jamčiti, zajamčiti

2. zavarovati

3. tehn. pritrditi, pričvrstiti

II. vr.

1. zavarovati se

2. prepričati se

assentire v. intr. (pres. assēnto) pritrditi, potrditi, privoliti:
assentire con un cenno pritrditi s kretnjo
assentire a una richiesta privoliti v zahtevo

assicurare

A) v. tr. (pres. assicuro)

1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

2. pravo zavarovati se

āstrepō (adstrepō) -ere -uī

1. intr. k čemu hrumeti, trušč zganjati k čemu, hrupno oglašati se, pritrditi (pritrjevati), (za)klicati, pohvalno kričati (vriskati) komu; abs.: adstrepebat vulgus T., vulgus... clamore et vocibus adstrepebat T.; pesn.: totum mare immugit, omnes undique scopuli adstrepunt Sen. tr. se oglašajo odmevajoč; z dat.: talia dicenti adstrepere vulgus T.

2. trans.
a) (s pronominalnim obj.) hrupno oglašati se k čemu, s hrupno pohvalo spreje(ma)ti kaj: ut eadem adstreperent, hortari T., quae pauci incipiant, reliquos adstrepere T.
b) irritis precibus surdas principis aures astr. Plin. iun. hrupno napolnjevati = nadlegovati.

ataşá -éz

I. vt. pripeti, pritrditi

II. vr.

1. priključiti se

2. navezati se

attach [ətǽč]

1. prehodni glagol
pritrditi, privezati, dodati, priložiti, zvezati
figurativno pridobiti koga, navezati se na koga; pripisovati komu
pravno aretirati, zapleniti; imenovati, določiti

2. neprehodni glagol
povezati se s kom, navezati se na koga; biti združeno s čim

to be attached to s.o. biti vdan komu
to attach importance smatrati za važno
to attach blame to s.o. dolžiti koga
no blame attaches to him on ni kriv
to attach o.s. navezati se
to attach a stamp nalepiti znamko

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil