in-eo -īre -iī (redko -īvī) -ītum
I. intr.
1. iti v kaj, vstopiti, vniti: quia in urbem non inierat L., ut ovans iniret T., neque iniit hāc Pl., ad alterum Gell.; impers.: inibitur tecum Pl. s teboj bodo vstopili.
2. vstopiti = priče(nja)ti, zače(nja)ti se: decus hoc aevi te consule inibit V.; tako pogosto kot pt. pr.: bellum ineunte vere susceptum est Ci. v (ob) začetku pomladi, iniens aetas Ci. mladeniška leta, ineunte anno Suet. s pričetkom leta, ab ineunte adulescentiā ali aetate Ci. od mladih nog, ineunte aestate Ci. v (ob) začetku poletja, iniens adulescentia N., T., vita Gell., aevo ex ineunte Lucr.; tudi pt. pf. v act. pomenu: inita aestate, hieme C. po začetku poletja, zime.
— II. trans.
1. iti, stopiti kam, vstopiti, vniti: tu illius domum inire voluisti Ci., inire proscaenia V., thalamos, tectum, templa, Athenas O., cubile, castra Ci., convivia Ci., O., T., Val. Fl. ali dapes Stat. iti (hoditi) v goste, zahajati na gostije, obiskovati pojedine, coetūs hominum Ci. pohajati = udeleževati se, agrum Romanum L., tentoria Plin. iun., curiam T., Iust., sedes H., stationem T., fretum O. voziti se po ..., iter Cu. ali viam Val. Fl. nastopiti, somnum V. zaspati, fugam inire Val. Max. v beg se spustiti, cursūs V. pridirjati; pass.: nemus initur equis O., Hispania prima Romanis inita L.; pren.: viam inire L., Ci. kreniti po poti, slediti poti (načinu, sredstvu), formam vitae T. slediti načinu življenja, rationem Ter., Cat., N., Ci., Plin. iun. jeti postopati, poprijeti se poravnave (računanja), preračuna(va)ti, premet narediti (delati), preudariti (preudarjati), premisliti (premišljevati), de agro Campano separatim inirent rationem L., inita subductaque ratione Ci. zelo premišljeno preračunavši, inire horum aestimationem Sen. ph. ali mensuram agrorum Col. lotiti se, v roke vzeti, začeti, vršiti, numerum C. šteti, prešte(va)ti, pogosto: consilium inire skleniti (sklepati), sklep storiti, naklep(e) snovati, naklepati, posvetovati se, odločiti se, inire consilium multae crudelitatis O., consilia occulta L., consilia de bello C., consilium de morte ac de bonis alicuius Ci., consilium contra aliquem ali contra alicuius vitam Ci., occidendi te consilium inivimus Cu., in. consilium senatus interficiendi Ci., inire cum aliquo consilia interficiendi Caesaris Vell., pa tudi: iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilia inibat, quemadmodum discederet C.; occ. (o živalih) oploditi, zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), obrejiti: Col., caper init pecudes O., Pasiphaën Suet. (o biku), matrem Varr. samico; pass.: vaccam initam L., ineuntur canes a partu sexto mense Plin.; v žalilnem pomenu tudi o človeku = telesno (polteno) se (z)družiti ((z)druževati) s kako žensko: Pl., ineas quam libet ante O., in. reginam Marcus Antonius ap. Suet.
2. metaf.
a) (kako delo) zače(nja)ti, priče(nja)ti, lotiti se česa, (službo) nastopiti, prevze(ma)ti, vršiti, izvrševati, postea quam Verres magistratum iniit Ci., consulatum L., C., post sacerdotium initum Ci., munera tua pro te inibo V., imperium Suet., imperia Stat., honorem T., Suet., interregnum L., proelium (bellum) Pl., Ter., Ci., L., Sil., pugnas V., non iter, sed proelium Cu., certamina disci in. O. spuščati se v ..., Martem Sil., pugnam certaminum forensium Q., suffragium (suffragia) Ci., L. glasovanje pričeti, glasovati začeti, beneficium Ter., connubia O. v zakon stopiti, concubitum Iust., flagitium Amm.; z inf. = nameniti se, imeti namen: qua ratione vitam vivere inierit, considerandum est Ap.
b) (zvezo, pogodbo) skleniti (sklepati): videtur societatem cum illo initam confiteri Ci. (prim. εἰσιέναι εἰς σπονδάς), societatem inire L., Iust., Vell., foedus Prop., Isid., Veneris foedus V. ljubezensko zvezo skleniti, indutias Plin. iun., nexum L. zavezati se (kot dolžnik).
c) (o bolezni) popasti, lotiti se: init te numquam febris? Pl. ap. P. F.; slednjič spada sem tudi reklo inire gratiam pridobi(va)ti si naklonjenost koga, prikupiti se komu, (za)hvalo si prislužiti (zadobiti): apud regem inire gratiam volebant L., qua re permagnam initis a nobis gratiam Ci., summam ab aliquo gratiam in. C., gratiam alicuius in. Cu., quia plures ineuntur gratiae Ci. naklonjenost pri mnogih.
Opomba: Pf. init = iniit: Lucr., Stat.
Zadetki iskanja
- izdvòriti ìzdvorīm, izdvòriti -īm prislužiti z vdano službo: izdvoriti ljubav; dvorio sam cara devet godina, a šta sam izdvorio
- izráditi ìzrādīm
I.
1. izdelati: izraditi zadaću, po narudžbi, majstorski; izraditi sliku u ulju
2. narediti: jezikom nećete ništa izraditi; sve to njegova luda pamet izradi
3. izposlovati, oskrbeti, dobiti: izraditi komu mjesto u fabrici, u zadruzi, kod zadruge
4. prislužiti z delom: izraditi koji groš za šaku soli
II. izraditi se
1. izdelati se: on se več izradio, ne može više da radi
2. izuriti se v delu, udelati se: on se tek sada izradio - per-sequor -sequī -secūtus sum (per in sequī)
I. (okrepljeni pomen osnovne besede)
1. slediti komu, iti za kom, hoditi za kom: quae te sola persequitur V., aliquem ex acie Cu., qui Pompeium Paphum persecuti sunt Ci., aliquem ipsius vestigiis Ci., vestigia alicuius Ci. biti komu za petami; metaf.: celeritate scribendi persequi posse quae dicuntur Ci. dohajati.
2. preganjati, poditi, zasledovati: Lucan., Ph., Vell. idr., fugientes usque ad flumen C., Romanos armis N. vojskovati se proti Rimljanom, quā Medeam parens persequeretur Ci., feras O. loviti; pogosto: bello p. aliquem C., N. z vojsko iti nad koga; abs.: deterrere hostes a persequendo S.; occ.
a) zasledujoč preiti (prehajati) (kak kraj), preisk(ov)ati: omnes solitudines Ci., labes imperii Ci.; pren.: viam Ter. kreniti po poti, omnes vias Ci. uporabiti vsa sredstva.
b) maščevati, kaznovati: Tib., Sen. ph. idr., maleficia S., scelus O., suas iniurias C., mortem alicuius Ci., ius legationis violatum Ci.
c) koga sodno preganjati, tožiti pred sodiščem: p. aliquem iudicio Ci. ali samo p. aliquem Ci., quem legibus apud iudicium ut reum persequor Ci.
d) zahtevati, terjati, dobiti, iskati kaj: ius suum Ci. „oprijemati se svojih pravic“ = zahtevati svoje pravice, bona sua lite et iudicio Ci., poenas a seditioso cive iudicio Ci. zahtevati, da se uporni državljan kaznuje, voluptates Ci.
3. metaf.
a) slednik (posnemovalec, privrženec) biti, posne(ma)ti, ravnati se po kom, čem, držati se česa: Pl., aliquem, ironiam, maiorum exempla Ci., horum sectam atque instituta persequimur Ci., p. Academiam Ci., vitam inopem et vagam Ci.
b) marljivo se ukvarjati (se pečati) s čim: artes Ci., omnia, dies Ci., ad omnia (sc. bella) persequenda Hirt. za vneto vojskovanje v vseh vojnah, rusticus vitem persequitur attondens V. pridno obrezuje. —
II. (s poudarkom)
1. nadaljevati: institutas caeremonias Ci., incepta L., quaerendo p. L. nadalje povpraševati, naprej spraševati, societatem Ci. vzdrževati.
2. dognati (doganjati), izvršiti (izvrševati), ustvariti (ustvarjati): sollertiam in sensibus Ci. ustvariti (ustvarjati), mandata Ci.
3. dohite(va)ti, doseči: aliquem ne persequi quidem posse triginta diebus Ci., mors et fugacem persequitur virum H.; occ. prislužiti si, pridobi(va)ti (si): Icti. —
III. govoriti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: plura de alicuius vitā et moribus N., versibus p. aliquid Ci. opevati, omnes voluptates nominatim Ci. našte(va)ti. - prō-mereō -ēre -uī in prō-mereor -ērī -itus sum
I. trans.
1. zaslužiti, prislužiti si, narediti (delati) se vrednega česa; (v negativnem pomenu) tudi zapasti čemu, izkupiti kaj, skupiti jo (jih), navleči si kaj, zadolžiti (zadolževati) se, nakopa(va)ti si kaj: Pl., Ter. idr., suo beneficio promeruit se ut ames Ci.; pass.: non vel sola generis claritate promeritum? Plin. iun. mar nima do tega pravice že po … ?, promerui poenam O., quid mali sum promeritus? Pl., postquam malum (kazen) promeritum est (pass.) Pl.
2. pridobi(va)ti si, doseči (dosegati): voluntatem omnium Suet., opiniones hominum Lact., ad promerendum actioni favorem Q. —
II. intr. (klas. nav. dep.) pridobi(va)ti si zasluge, biti zaslužen za koga, za kaj: bene promerens Pl., bene promeritus O., ego te numquam negabo promeritum V., ut promeritus es de me Pl., promeritus bene (pridobi(va)ti si veliko zaslug) de multis Ci., unum habent in nostrum ordinem promerendi locum (priložnost, priliko) Ci.; poklas. z acc.: Eccl. idr., principem Plin. iun., socios Suet., religiosis ministeriis numen Ap. — Od tod subst. pt. pf. prōmeritum -ī, n zasluga: bene promerita Lucr. dobre zasluge, dobra dejanja, deae munus promeritumque patet O., vestra in nos universa promerita Ci.; occ. krivda: ex suo promerito Auct. b. Afr., male promerita Pl. slaba dejanja. - aplavz samostalnik
(ploskanje) ▸ tapsbučen aplavz ▸ dörgő tapspožeti aplavz ▸ tapsot vált kigromek aplavz ▸ zúgó tapsburen aplavz ▸ fergeteges tapsglasen aplavz ▸ hangos tapsnavdušen aplavz ▸ lelkes tapstopel aplavz ▸ meleg tapsdolgotrajen aplavz ▸ hosszantartó tapsprislužiti si aplavz ▸ tapsot érdemelhuronski aplavz ▸ kontrastivno zanimivo dübörgő tapsvihar, kontrastivno zanimivo tomboló tapsviharpozdraviti z aplavzom ▸ tapssal köszönt - einhandeln: einhandeln gegen zamenjati (za); figurativ prislužiti (sich si)
- pocket1 [pɔ́kit] samostalnik
žep, vrečka, torbica
britanska angleščina vreča (mera)
figurativno denar, denarno sredstvo
mineralogija votlina polna rude; biljardna luknja
vojska žep kotel, obkoljeno področje
aeronavtika air-pocket zražni žep
figurativno a deep pocket globok žep
to be in pocket imeti denar, prislužiti
to be out of pocket imeti izgubo, biti v denarni stiski
to be 5 dollars in (out of) pocket imeti 5 dolarjev dobička (izgube)
figurativno he will suffer in his pocket to se mu bo v denarnici poznalo
to have s.o. in one's pocket imeti koga v oblasti
to have pockets to let imeti prazen žep
to line one's pockets zaslužiti mnogo denarja
out-of-pocket expenses (plačani) izdatki
to pay out of one's own pocket plačati iz svojega žepa
to pick a pocket ukrasti iz žepa
figurativno to put one's hand in one's pocket seči globoko v žep
to put one's pride in one's pocket ponižati se - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani