Franja

salutista m, f (m pl. -ti)

1. higienik

2. zdravstveni obsedenec

3. pripadnik, pripadnica Vojske odrešitve

salutiste [-lütist] masculin, féminin pripadnik, -ica, član, -ica protestantske Rešilne vojske, glej salut masculin

sauveteur [sovtœr] masculin reševalec, rešitelj; pripadnik, član reševalnega moštva (ekipe)

canot masculin sauveteur rešilni čoln

sequāx -ācis (sequī)

1. lahko ali hitro sledeč, preganjajoč: equus O., Latio (Latinis) dant terga sequaci V. bežijo pred preganjajočimi jih Latinci, caprae sequaces V. ki rade zasledujejo, ki rade glodajo (sc. mlado trtno listje), Medeae probra sequacis PR., ense sequaci VAL. FL., perlegere oculis sequacibus auras STAT., sequaces undae V. podeči se valovi, prerivanje valov, flammae V. preganjajoči, spremljajoči, fumi V. zlahka povsod vdirajoč, (zlahka) razširjajoč se (po drugih: čebele preganjajoč), hederae PERS. ki se rad razširja (razprostira); pren.: mores ali curae LUCR. človeka povsod (vselej) spremljajoče; kot subst. m (z gen.) slednik, pristaš, privrženec, pripadnik: Meletii sequaces CASS., sequaces eorum CASS. Adv. sequāciter posledično, torej, zato, zatorej, zategadelj, konsekventno, dosledno: ECCL.

2. metaf.
a) prožen, gibčen, gibek, upogljiv, voljan (voljen), popustljiv, židek, od tod lahko obdelovalen: lentitia (sc. virgarum salicis) PLIN., materia sequacior PLIN.; o osebah: atque, ut ita dicam, sequaces sumus PLIN. IUN.
b) pren. ubogljiv, poslušen, poslušljiv, naučljiv, priučljiv: sensus AUS.

прихи́льник -а ч., privŕženec -nca m., pripádnik -a m., pristáš -a m.

adàmīt -íta m pripadnik sekte, katere člani so se v "Adamovem kostumu" udeleževali verskih obredov

agrárac -rca m (prim. agrar) agrarec, zemljedelec, pripadnik agrarne stranke

Alàmān -ána m Alaman, pripadnik starega germanskega plemena

allogeno

A) agg. tujeroden:
minoranze allogene etnične manjšine

B) m (f -na) pripadnik etnične manjšine

ascaro m

1. hist., voj. askar

2. pripadnik manjše politične skupine (ki služi kot podpora velikim političnim strankam)

autōnomo

A) agg.

1. avtonomen, samoupraven

2. neodvisen, samostojen:
lavoro autonomo samostojno delo
azienda autonoma samostojno podjetje

B) m (f -ma)

1. polit. pripadnik (-ica) Avtonomije

2. član samostojne sindikalne organizacije (ki ni povezana s C.G.I.L., C.I.S.L., U.I.L.)

belogardíst m
1. bjelogardist(a) (be-), u gradanskom ratu poslije Oktobarske revolucije pripadnik bijele garde
2. belogardist(a), u NOB pripadnik bele garde u Sloveniji

brahmane [braman] masculin brahman; pripadnik najvišje kaste v Indiji

cadet [kədét] samostalnik
kadet, vojaški gojenec; pripadnik ruske konstitucionalno-demokratske stranke; mlajši sin, mlajši brat
ameriško zvodnik

cataro

A) agg. relig. katarski

B) m relig. katarec, pripadnik katarske sekte

churchman [čə́:čmən] samostalnik
pripadnik (anglikanske) cerkve; duhovnik

cínik m (lat. cynicus, gr. kynikos)
1. cinik, pripadnik Antistenove filoz. škole
2. cinik, bezočnik, drznik

clansman [klǽnzmən] samostalnik
škotsko član istega plemena; pripadnik klana

companion¹ [kəmpǽnjən] samostalnik
družabnik, -nica, tovariš(ica), spremljevalec, -lka, sopotnik, -ica; nasprotek, pendant; pripadnik nižjega viteškega reda
navtika stopnišče s palube h kabinam; vrhnje okno kabine

companion in adversity tovariš(ica) v nesreči
companion in arms sobojevnik
companion of a volume (ali book) drugi del knjige
boon companion vinski bratec

confessionist [kənféšənist] samostalnik
pripadnik neke vere