Franja

enslave [insléiv] prehodni glagol
zasužnjiti, podjarmiti
figurativno (to) prikleniti

fesseln zvezati, vkleniti, (anketten) prikleniti (tudi figurativ), (ans Bett/Haus gefesselt priklenjen na posteljo/dom); (Aufmerksamkeit erregen) pritegniti, prevzeti, očarati; an Händen und Füßen fesseln zvezati roke in noge

gyve [džaiv] arhaično

1. prehodni glagol
poetično prikleniti, vkovati

2. samostalnik
množina, poetično okovi, lisice

il-ligō (in-ligō) -āre -āvī -ātum

1. privezati, pripeti; z obj.: antennas funibus illigare L.; z dat.: tauris illigare iuga H. pritrditi, navezati; kje? Regulum in machinā inligatum necaverunt Ci., litterae in iaculo illigatae C.; kam? Mettium in currūs quadrigarum L., manus post (za) tergum ill. L.

2. occ. pritrditi, vtakniti, vložiti: Icti. (emblemata) in poculis inligabant Ci.; pren.: sententiam verbis inl. Ci. vplesti.

3. metaf.
a) (koga na drugega) navezati, privezati, prikleniti: familiari amicitiā illigati erant Philippo L., foedere se cum Romanis ill. L., magnis et multis pignoribus M. Lepidum res publica illigatum tenet Ci., Caesaris actis inligatus tenetur Ci., aliquem stupro i. T.; podobno: iis condicionibus illigabatur pax L. je bil odvisen …
b) (koga) omrežiti, zaplesti: vix illigatum te Chimaerā Pegasus expediet H., illigari Romano bello volo L., praeda inligatus T. oviran, ne equestres copias locis impeditis inligaret T. da bi ne zadrževal, oviral, ut eum specie amicitiae … lento veneno inligaret T. ga omrežil tako, da bi ga mogel zastrupiti.

ketten prikleniti (an na, an sich nase)

prender vzeti, zgrabiti; aretirati; pričvrstiti, privezati, pripeti, prikleniti

prender con alfileres pripeti z bucikami
prender con redes de oro (fig) omrežiti, zvabiti, zvoditi
prender en un gancho obesiti
prender un cigarillo prižgati cigareto
prenderse lišpati se, nakititi se
prenderse a alg. objeti koga; iti s kom pod roko
prenderse contra stisniti se k

privézati prìvēžēm
I.
1. privezati: privezati konja konopcem za drvo; privezati konjima za repove
2. pripeti, prikleniti: privezati lancem
3. obvezati: privezati kome ranu
4. ekspr. natvesti komu kaj: privezati komu što
II. privezati se stopiti v prijateljske, poslovne stike s kom: privezati se s kim

rattacher [rataše] verbe transitif (zopet) -na, -po, privezati; prikleniti; pripojiti; politique priključiti; spraviti v zvezo

(à z)
se rattacher priključiti se (à k komu), pripojiti se; spadati skupaj (à z), pripadati (à k); biti v zvezi; nanašati se; biti povezan
rattacher un chien zopet privezati psa
rattacher une commune à un canton priključiti občino kantonu
rattacher une question à une autre povezati neko vprašanje z drugim vprašanjem
ces questions se rattachent l'une à l'autre ti dve vprašanji sta povezani eno z drugim
rien ne nous rattache plus à notre pays d'origine nič nas več ne veže na našo rodno deželo

re-stringo -ere -strīnxī -strictum (re in stringere)

1. nazaj ali nase potegniti (potegovati, potezati, vleči): laevam Q., restrictis manibus Petr.

2. (nazaj, zadaj) (z)vezati, zvezati (zvezovati), privezati (privezovati): manus ad terga restringere Plin., lora restrictis lacertis sensit H., (sc. Octavia) restringitur vinctis T., vinclum fasciae ad arcum sellae restringere T.; z dat.: restrictus silici Cat.; metaf.
a) prikleniti (priklepati) koga na kaj, nape(nja)ti koga k čemu, natanko odkazati (odkazovati) mu kaj: omnes ad custodiam pecuniae restringere Plin. iun., paralyticos restringere Tert. (o)zdraviti (= zvezati, utrditi jim zopet sklepe).
b) omejiti (omejevati), stisniti (stiskati), zadrž(ev)ati, (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (s)krčiti, skrčiti (skrčevati): sumptūs, delicias et necessitates Plin. iun., animum maestitiā T. utesniti (utesnjevati), vzbuditi (vzbujati) tesnobo (tesnoben občutek).

3. nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči), da se kaj odpre = raztegniti (raztegovati, raztezati), odpreti (odpirati): dentes Pl. idr. (po)kazati zobe, (za)režati, labella Ap., rabies restricta Lucr. režeči srd. — Od tod adj. pt. pf. restrictus 3, adv. -ē

1. trdo napet, tesen, ozek: toga Suet. trdno op(rij)eta (naspr. toga fusa (pre)ohlapna), digiti restrictiores Suet. krajši.

2. metaf.
a) strog, oster, trd(en), natančen, previden: Ambr., Cod. I. idr., summum imperium non restrictum nec praeseverum T., restricte praecipere Ci., restricte observare, ne plus reddat Ci.
b) skop, škrt, škrtljav, boren, pičel: restrictus et tenax Ci., in iis qui se adiuvari volent, restricti esse non debemus Ci., ad largiendum alieno restrictior Ci., tam restricte facere id Ci., restrictius uti rebus praetereuntibus Aug., restrictissime facere Plin. iun. (naspr. plenissime).
c) skromen: an restrictius arbitraris per orbem terrarum legendum dare duraturam memoriam suam, quam … Plin. iun.

schließen¹ (schloß/schloss, geschlossen)

1. (zumachen) zapirati/zapreti; mit einem Schlüssel: zaklepati, zakleniti; in ein Zimmer, einen Safe: zakleniti, zapreti; Kaninchen seine Röhre: zadelati; mit einer Kette an etwas: prikleniti

2. einen Kreis, die Reihen: skleniti; die Hand zur Faust: skleniti, stisniti

3. einen Frieden, eine Ehe, Verträge: sklepati/skleniti

4. (abschließen) zaključiti, končati; intransitiv zapreti se, končati se; Museen usw.: zapirati; schließen mit zaključiti z, končati z ( intransitiv se)

5. (anschließen) priključiti; etwas schließen an etwas priključiti (kaj čemu), navezati (kaj na kaj); sich schließen an slediti (čemu), navezovati se na

6. sich schließen zapreti/zapirati se; skleniti se; končati se; Biologie , Anatomie Epiphysen: zraščati se

7. in die Arme schließen objeti; ins Herz schließen vzljubiti; ins Gebet schließen vključiti v molitev; schließen an prikleniti na; in sich schließen vključevati

прикoвывать, прикoвать prikovati, priklepati, prikleniti

уцеплять, уцепить priklepati, prikleniti, priklopiti; pripeti

dēvinciō -īre -vinxī -vinctum

1. popolnoma obvezati, privezati, trdno (z)vezati, oviti: servum, aliquem ad taurum Pl., devinctus fasciis Ci., opercula plumbo d. L. pritrditi, devinctus tempora lauro Tib., d. leonem Plin., manibus pedibusque devinctis Plin., colla d. catenis Sil.

2. pren.
a) tesno (z)vezati, v (tesno) zvezo spraviti (spravljati): illud vinculum, quod primum homines inter se rei publicae societate devinxit Ci., sanguinis coniunctio benevolentiā devincit homines et caritate Ci., se affinitate cum aliquo d. Ci. v svaštvo s kom stopiti.
b) occ. α) koga v spone da(ja)ti, vezati; koga nase (na)vezati, k sebi prikleniti, pridobiti si, nakloniti si, vdanega narediti si: animus ubi semel se cupiditate devinxit malā Ter., uxoris misericordiā devinctus, consuetudine coniugio liberali devinctus Ter., se vino d. Pl. hudo upijaniti se, prim.: animus ebrietate devinctus Sen. ph., cum suavi devinxit sopore somnus Lucr., aeterno devinctus amore V., studiis, quibus uterque nostrum devinctus est Ci. ep., quo quisque fere studio devinctus adhaeret Lucr., studio a prima aetate devinctum fuisse Fr., metri necessitate devincti Plin. iun.; devincire aliquem donis beneficiisque, multos liberalitate N., omnes omnium gentium partes tribus triumphis Ci., urbem praesidiis Ci. v vdanosti (pokorščini) obdržati, tribūs largitione devinctas habere Ci., d. filium suis copiis Ci. (o ženski), animos eorum, qui audiant, voluptate (z milim govorom) Ci. β) koga (nravno) vezati, obvez(ov)ati, komu dolžnost naložiti (nalagati): istoc me facto tibi devinxti (sinkop. = devinxisti) Pl., d. aliquem beneficio Ter., aliquem iureiurando Ci., d. se scelere Ci., se mala cupiditate Ci. zaplesti se, eius religione devinctus Ci., hunc … Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci., pignore animos centurionum devinxit C. — Od tod adj. pt. pf. dēvinctus 3 (z dat.) obvezan, vdan: altera (Hispania) maximis beneficiis Pompeio devincta C., devinctus studiis Ci., neque quīs (= quibus, sc. animis) me sit devinctior alter H., reputantes hebetem Claudium et uxori devinctum T., devinctus Domitiae nuptiis Suet.
c) ret. (v govoru) na kratko povze(ma)ti: verba comprehensione Ci., una complexione Ci.

niederwerfen^* vreči na tla (sich se); jemanden eine Krankheit: prikleniti na posteljo; einen Gegner: premagati, einen Aufstand: zadušiti; seelisch: potreti, pobiti; ein Paar Zeilen: na hitro zapisati, vreči na papir

renchaîner [rɑ̃šɛne] verbe transitif zopet prikleniti na verigo (un chien psa)

accoler [akɔle] verbe transitif objeti; skupaj dati, speti, povezati; dodati; privezati (trte); architecture prizidati; typographie postaviti zavite oklepaje

s'accoler oviti se okoli, prikleniti se na; spečati se (à quelqu'un s kom)
accoler une chose à une autre postaviti eno stvar poleg druge

applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

2. pren.
a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. — Od tod adj. pt. pf.

1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.

attache [ataš] féminin privezanje; (prijateljska, ljubezenska) vez, navezanost; motvoz, sponka, broša; technique spojka, stičnica; pluriel (sorodstvene) vezi, zveze; pluriel zapestje, gleženj

chien masculin à l'attache priklenjen, privezan pes
rien ne me retient ici, je n'y ai aucune attache nič me ne zadržuje tu, nič me ne veže
port masculin d'attache domovinsko, domače pristanišče
conserver des attaches avec son pays natal obdržati zveze z domovino
j'ai de lointaines attaches avec le ministre sem v daljnjem sorodstvu z ministrom
il a des attaches au ministère, avec le directeur on ima zveze v ministrstvu, z direktorjem
mettre à l'attache prikleniti na verigo
réunir les feuilles par une attache združiti, speti liste s sponko
tenir quelqu'un à l'attache (figuré) imeti koga priklenjenega, držati ga na verigi

Aufmerksamkeit, die, pozornost; seine Aufmerksamkeit schenken/widmen posvečati pozornost (komu, čemu); Aufmerksamkeit erregen/fesseln/finden zbujati pozornost; Aufmerksamkeit fesseln priklepati/prikleniti pozornost

clouer [klue] verbe transitif pribiti, zabiti (z žebljem)

cloué d'admiration onemel od občudovanja
clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
clouer au lit prikleniti na posteljo
(marine) clouer le pavillon pribiti zastavo na jambor (kot znamenje trdne odločitve, da se ladja ne bo vdala)