Franja

espectro moški spol prikazen, duh; zelo suh človek; spektrum

fantasma m (pl. -mi)

1. prikazen:
è il fantasma di se stesso živa prikazen samega sebe, le senca samega sebe je

2. fantazem; fantazmagorija, privid, utvara; podoba:
fantasma poetico pesniška podoba

fantasma moški spol privid, prikazen, duh, slepilo

fantásmă -e f

1. prikazen

2. privid

fántazma ž (gr. phántasma) privid, prikazen

fantómă -e f prikazen; privid

fantôme [fɑ̃tom] adjectif prividen, neobstoječ, izmišljen, slepilen; masculin prikazen, strah (duh umrlega), fantom; slepilo, privid, blodnja, izmišljotina, figuré senca; familier senca (zelo mršava oseba)

un fantôme de directeur le navidezen, dozdeven, marioneten direktor
croire aux fantômes verjeti v strahove
se faire des fantômes prazen strah si delati, povsod strahove videti

figūra -ae, f (fingere), pravzaprav „tvorba“, „oblikovanje“, od tod

1.
a) lik, oblika, slika: formae figure Ci. oblikovanje, forma nostra ceteraque figura Ci. formāī servare figuram Lucr. tellus … partim figuras rettulit antiquas, partim nova monstra creavit O.
b) lik (kot geom. t. t.): f. triquetra, quadrangula, f. rotunditatas aut proceritatis Plin.; metaf.
a) način, vrsta, kakovost, značaj: f. negotii Ci., pereundi (smrti) mille figurae O. capiendi figurae G. (Dig.) pridobitni načini, f. eius loci Amm.
b) kot ret. t. t. α) svojstvo: vocis Corn. servatque (vox) figuram Lucr. β) oblika govora, izraževanja: quasi figura dicendi Ci. hac tres figurae (orationis) Ci. Graeca f. Q. γ) govorna podoba, umetni obrat (= gr. τρόπος, σχῆμα): sententiis iisdem … tamquam figuris (converti orationem) Ci. dicta … per omnes figuras exponere Sen. rh. figuras dicendi captare Sen. ph. figuras variare Q., figurae orationis Q., Plin. iun., figurae liberiores Q., figurarum commenta Amm.; poseb. po(d)smeh, ironija: vir … , cuius per figuras sermo procederet Sen. ph.; prilika, alegorija: Macr. (Somn. Scip. 1, 2, 18); Sen. ph. (De benef. 2, 11, 3) cikanje, figuras in filium facere Q. meriti na, causidicorum figurae Suet. omemba; kot gram. t. t. (besedna) oblika: f. verbi, vocabulorum figurae Varr., figura verborum Q.

2. meton. zunanjost (vnanjost), podoba, postava: f. hominis Ci., portentum humanā figurā Ci. v človeški podobi, in muliebrem figuram formata Ci., homo venustā figurā N., bos figurā cervi C. jelenu podobno, f. alitis V., virginea Tib., gemina tauri iuvenisque f. O., se mentitis superos celasse figuris O.; f. oris Ter., corporis, signorum, caeli, mundi Ci., navium C., lapidis O., litterae X f. Cels., f. membrorum Amm.; occ. lepa zunanjost (vnanjost), lepa podoba (postava), lepota: f. fallax O., confisa figurae O., inque figurā capta dei nymphe est O.

3. podoba, kip(ec): f. fictilis Ci. glinena podoba, novis facile signatur cera figuris O., aliquot figuras exprimere Petr., figurae impressae Suet., ligneolae hominum figurae Ap.; occ.
a) prikazen, pojav, senca (umrlih): cum saepe figuras contuimur miras simulacraque luce carentum Lucr., morte obitā qualis fama est volitare figuras V.
b) (v pl.) atomske oblike, atomska telesca: tenues figurae, volubiles parvaeque figurae Lucr., effingere … illas Epicuri figuras Q.
c) kot fil. t. t. (= gr. ἰδέα) (pra)vzor: Sen. ph. (Ep. 67, 7).

formīdō -inis, f (iz *mormīdō, morfīdō po premetu (metatezi) in porazličenju (disimilaciji) glasov m-m v m-f, f-m; prim. gr. μορμῶ strašilo, μόρμορος strah, bojazen; glede premeta in porazličenja glasov prim. formīca)

1. groza, strah, (mučna) bojazen, zona: Val. Fl., Sil., Suet., Amm. idr. formido est metus vehementior et permanens Ci., formidinem alicui inicere Ci., ita formidine quasi vecordiā vexari S., formido mortales continet Lucr., solvere formidine terras V., f. turpis V., misera H., gelida, pavida O., formidine nulla imbuti H., formidinem augere Cu., formidinem intendere T.; s subjektnim gen.: illa honorum subita … f. Ci.; z objektnim gen.: calamitatis formidine liberari Ci., f. mortis Lucr., O. smrtni strah, strah pred smrtjo, poenae H., culpae Iuv.; v pl.: Plin., exsistunt saepe formidines Ci. vsakovrsten strah, hac formidines impendebunt mercatoribus Ci. take vrste groze, has formidines agitando L.

2. occ. sveta groza, sveto spoštovanje, pobožni strah: f. divûm Lucr., Martis V., caligantem nigrā formidine lucum ingressus V. z grozno temino, religio et ex ea formido quaedam incussa est Cu., silva … priscā formidine sacra T., templum patriā formidine cultum Sil.

3. meton. strah = strašilo, strah, prikazen: Sen. ph. et tr., Gell., eis obnoxii, quibus … formidini essemus S., nactus cervum … puniceae saeptum formidine pennae V., hos (cervos) non puniceae agitant pavidos formidine pennae V., furum aviumque maxima formido H. (o Priapu), Stygiae aperi formidinis aulam Sil.; pren.: ut aliqua in vita formido improbis esset posita Ci., undique belli formidine obstrepente Iust.

4. pooseb. boginja Groza: Hyg.

Geisterbild, das, von Geistern: prikazovanje duhov, prikazen; odbojna slika

Geistererscheinung, die, prikazovanje duhov; prikazen

geisterhaft pošasten, kot duh, prikazen; Erscheinung, Kraft: nadnaraven, nadčuten, kot prikazen

Gesicht², das, (-/e/s, -e) privid, prikazen; Gesichte haben imeti privide

Gespenst, das, (-/e/s, -er) duh, prikazen; die Stunde der Gespenster ura duhov; du siehst Gespenster! vidiš bele miši!; wie ein Gespenst aussehen: kot tri dni pred smrtjo

ghost [goust] samostalnik
duh, prikazen
figurativno senca, sled; pisatelj, ki piše v imenu drugega

not the ghost of a chance prav nič upanja
arhaično to give up (ali yield) the ghost izdihniti, umreti
as white as a ghost bel ko kreda
ghost town izumrlo, zapuščeno mesto
gledališče, sleng the ghost walks izplačujejo plače
to lay a ghost preganjati duha
to raise a ghost klicati duha

Holde, die, (-, -n) duh, prikazen, vila

īdōlum (īdōlon) -ī, n (gr. εἴδωλον podoba)

1. telesna senca umrlega, prikazen, privid, pošast: mox apparebat idolum: senex macie et squalore confectus Plin. iun.

2. (pri stoikih) podoba (slika) v duši, misel, predstava (čisto lat. spectrum): Luc. ap. Non., v grški pisavi: atomi, inane, imagines, quae εἴδωλα nominant Ci.

3. mališka podoba, malik: Eccl. (ki imajo v verzih pogosto īdŏlŭm).

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

larva [lá:və] samostalnik
buba, ličinka
zgodovina prikazen, duh

larva f

1. mitol. larva, nočni strahovi

2. ekst. strašilo, prikazen

3. pren. (persona emaciata) senca, prikazen

4. zool. ličinka, larva