Franja

Zadetki iskanja

  • človékov (-a -o) adj. dell'uomo, umano:
    človekovi predniki gli antenati dell'uomo
    pes, človekov prijatelj il cane, amico dell'uomo
    jur. človekove pravice diritti dell'uomo, umani
    rel. Sin človekov il Figlio dell'uomo, Cristo
  • dob|er1 [ó] (dôbr|a, -ro)

    1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
    srednje dober mittelgut
    srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
    dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
    dobra volja (razpoloženje) gute Laune
    dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
    dobra vera guter Glaube
    dobra dela množina gute Werke
    Dobri pastir der gute Hirte
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    zoper dober okus gegen den guten Geschmack
    zoper dobre navade gegen die guten Sitten
    namen je bil dober es war gut gemeint
    | voščila:
    dober dan! Guten Tag!
    dober večer! Guten Abend!
    dobro jutro! Guten Morgen!
    dober tek! Guten Appetit!

    2. (krepek; čez mero) stark
    dober jedec ein starker Esser
    dobra milja eine starke Meile
    dobra stran (prednost) die starke Seite
    medicina dobro srce ein starkes Herz

    3. Wohl-
    dobra urejenost matematika die Wohlordnung
    dobro počutje das Wohlbefinden

    4.
    dobri dve uri gut zwei Stunden
    dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

    5. šolske ocene:
    dobro v Nemčiji: befriedigend
    prav dobro gut (odlično : sehr gut)

    6.
    spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

    7.
    biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
    |
    dobra vila die Glücksfee
    | ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.
  • dolgoléten de muchos años

    dolgoleten prijatelj un amigo de siempre; un viejo amigo
    dolgoletne izkušnje, dolgoletna praksa larga experiencia, experiencia de largos años
  • domàč (-áča -e)

    A) adj.

    1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
    živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
    domača hrana, kuhinja cucina casalinga
    domača dela, opravila lavori domestici
    domača obrt artigianato domestico
    domača halja vestaglia; negligée
    domača jopica liseuse
    domača lekarna farmacia (domestica)
    domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

    2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
    domača ekipa squadra locale, di casa
    domača industrija l'industria nazionale
    domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
    domači fantje i giovani del luogo, del paese
    domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
    pren. domači kraj campanile

    3. (ki živi ob človeku) domestico:
    divje in domače živali animali selvatici e domestici

    4. (krotek) mansueto, docile:
    pes je domač il cane è mansueto

    5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
    biti domač s kom essere intimo con qcn.
    postati domač acclimatarsi, ambientarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šol. domača naloga compito di casa
    iron. domači prijatelj amico di famiglia
    domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
    stopiti spet na domača tla tornare in patria
    domače delo lavoro a domicilio
    domače platno tela fatta in casa
    šol. domače čtivo letture per casa
    domači kruh pane casereccio
    domači učitelj precettore, istruttore

    B) domáči (-a -e) m, f, n
    pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
    prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
    pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
  • drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

    drág kamen a precious stone
    drága večerja an expensive dinner
    dráge volje willingly, readily; with a good grace
    knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
    moj drági! my dear!
    drági moj prijatelj! my dear friend!
    vino je tu zelo drágo wine is very dear here
    drágo mi je I am glad (ali pleased)
    napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
    če ti je življenje drágo if you value your life
    karkoli ti je drágo anything you like
    to mi je predrago this is too expensive for me
    to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
    vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
    to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
    drágó prodajati to sell dear
    to te bo drágó stalo it will cost you dear
    drágó je to plačal he paid dear for it
    to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it
  • drág cher, d'un prix élevé, coûteux, dispendieux; cher, chéri, bien-aimé

    drag kamen pierre ženski spol précieuse, pierrerie ženski spol, gemme ženski spol
    za drag denar à prix d'or
    v Parizu je življenje drago à Paris la vie est chère
    drago mi boš to plačal tu me le paieras cher
    če ti je življenje drago si tu tiens à la vie
    dragi prijatelj (mon) cher ami
    drage volje volontiers, avec plaisir
    kakor vam drago comme vous voulez, comme bon vous semble, à votre guise
    drago mi je je suis enchanté (ali charmé, bien aise)
  • drág (ljub) querido ; (necenen) caro, costoso ; (dragocen) precioso

    dragi prijatelj amigo querido
    drage volje de buena voluntad
    (to) je dragó es caro, cuesta caro
    to te bo dragó stalo! ¡eso te saldrá caro!, ¡lo pagarás caro!
    življenje je tu drago aquí la vida es cara, aquí está la vida cara
    drago mi je (pri predstavljanju) encantado de conocerle
    biti drag (mnogo stati) costar caro
    dragó plačati (kupiti, prodati) pagar (comprar, vender) caro
    dragó prodati svoje življenje vender cara la vida
    vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
  • frend samostalnik
    neformalno (prijatelj) ▸ haver
    Raje sem šel s frendom na pivo. ▸ Inkább elmentem a haverommal egy sörre.
  • glasb|a ženski spol (-e …) die Musik, -musik (alpska Alpenmusik, baletna Ballettmusik, cerkvena Kirchenmusik, ciganska Zigeunermusik, četrttonska Vierteltonmusik, črnska Negermusik, dvanajsttonska Zwölftonmusik, domača Hausmusik, filmska Filmmusik, s plošč Schallplattenmusik, instrumentalna Instrumentalmusik, klavirska Klaviermusik, komorna Kammermusik, koncertna Konzertmusik, ljudska Volksmusik, odrska Bühnenmusik, Theatermusik, operetna Operettenmusik, operna Opernmusik, orgelska Orgelmusik, orkestrska/orkestralna Orchestermusik, plesna Tanzmusik, programska [Programmusik] Programmmusik, razpoloženjska Stimmungsmusik, resna E-Musik, rockovska Rockmusik, salonska Salonmusik, zabavna Unterhaltungsmusik)
    glasba po željah das Wunschkonzert
    serialna glasba serielle Musik
    … glasbe/glasbo Musik-
    (ljubezen do die Musikliebe, prijatelj Musikfreund, sociologija Musiksoziologie, teorija Musiktheorie, učitelj Musiklehrer, zgodovina Musikgeschichte, zgodovinar Musikhistoriker, akademija Musikakademie)
  • glista samostalnik
    1. (parazitski črv) ▸ féreg
    ličinke glist ▸ féreglárva
    jajčeca glist ▸ féregtojás
    vrsta glist ▸ féregfaj
    okužba z glistami ▸ féregfertőzés
    zdravilo proti glistam ▸ féreghajtó gyógyszer
    črevesne gliste ▸ bélféreg
    imeti gliste ▸ valaki férges
    Vaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
    Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
    Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista

    2. neformalno (deževnik) ▸ giliszta, földigiliszta
    Otrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.

    3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ féreg
    Presneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
    Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • híšen (of the) house; home; household

    híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
    híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
    híšni duh, prikazen ghost haunting a house
    híšni gospodar landlord, householder
    híšni dohod path
    híšni dovoz drive, driveway
    híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
    híšni ključ front-door key, latchkey
    híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
    híšna najemnina (house) rent
    híšni prag threshold
    híšni ples (zabava) carpet-dance
    híšni pes house-dog
    híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
    nalog za híšno preiskavo search warrant
    híšni prijatelj family friend
    híšni red house regulations pl; rules of the house
    híšna služinčad (domestic) servants pl
    híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
    híšna streha roof, housetop
    híšna številka house number, street number
    híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
    híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
    híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
    híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
    híšni zapor house arrest
    dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
    híšni zdravnik family doctor
    híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
    híšni posestnik house owner
  • híšen de (la) maison, domestique

    hišna lekarna pharmacie ženski spol (familiale)
    hišni posestnik propriétaire moški spol (d'une maison)
    hišen red règlement moški spol intérieur (de la maison)
    hišni prijatelj ami moški spol de la maison
    hišna številka numéro moški spol de la maison
    hišni zapor résidence ženski spol surveillée
    hišni zdravnik médecin moški spol de famille
  • híšen (-šna -o) adj. di, della casa; domestico, familiare, di famiglia:
    hišni gospodar padrone della casa, capofamiglia
    hišni prijatelj amico di famiglia
    hišna številka numero di casa
    hišno ime nome familiare
    hišna pomočnica collaboratrice familiare, colf, domestica
    hišne potrebščine casalinghi
    hišni pripor arresti domiciliari
    hišni telefon citofono
    hišni vogal cantonata
    grad. hišni podzidek plinto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. hišna miš topo delle case, topolino domestico
    zool. hišni pajek ragno delle case (Teugenaria domestica)
    zool. hišni ščurek scarafaggio (Blatta orientalis)
  • híšen de (la) casa; casero; domiciliario

    hišna lekarna botiquín m casero
    hišni obisk (zdravnika) visita f (domiciliaria)
    hišen posestnik propietario m de una casa
    hišen red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
    hišen prijatelj amigo m de la casa
    hišna številka número m (de la casa)
    hišen zapor arresto m domiciliario
    hišen zdravnik médico m de la familia
    hišen zmaj (fig, fam) marimandona f
  • hišn|i1 (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
    hišno znamenje zgodovina die Hausmarke
  • intim|en (-na, -no) intim, Intim- (sovražnik der Intimfeind, higiena die Intimhygiene, nega die Intimpflege, sfera die Intimsphäre, življenje das Intimleben, deli telesa množina die Intimzone, der Intimbereich)
    intimni prijatelj der Busenfreund, der Vertraute
    intimno innig
  • intímen intimate; inward; internal; close; near

    intímen prijatelj an intimate (ali a close) friend, a bosom friend; intimate
    najbolj intímni kotički duše the inmost recesses of the soul
    to so preveč intímne stvari, da bi o njih govorili those things are too near one's heart to be spoken of
    biti intímen s kom to be familiar (ali intimate) with someone
    to so preintimne zadeve, da bi o njih tu razpravljali these are matters too intimate to be discussed here
    moj (najbolj) intímni prijatelj my second self
  • intímen intime, familier

    intimni prijatelj un (ami) intime
    biti v intimnih odnosih s, z être en relations intimes avec
  • intímen (-mna -o) adj.

    1. intimo:
    intimen prijatelj amico intimo

    2. (notranji) intimo

    3. (prijeten, domač) intimo, piacevole

    4. (ki je v ljubezenskem odnosu) intimo, amoroso:
    intimno razmerje rapporti intimi

    5. (ki se nanaša na določene dele telesa) intimo:
    intimno perilo biancheria intima