Franja

Zadetki iskanja

  • burázer m (t. birader, perz.)
    1. ljudsko brat: ti si moj burazer
    2. ljubk. prijatelj, tovariš: nemoj tako, burazeru moj
  • butty [bʌ́ti] samostalnik
    preddelavec; nadzornik pri akordnem delu v rudniku
    pogovorno tovariš, prijatelj
  • camarade [kamarad] masculin, féminin tovariš, -ica; drug, družica; familier prijatelj

    camarade de captivité tovariš iz ujetništva
    camarade d'école šolski tovariš
    camarade d'enfance tovariš iz mladih let
    camarade d'infortune tovariš v nesreči
    camarade de jeu tovariš v igri
    camarade de lit spalni tovariš
    n'être pas, plus camarade ne biti (več) tovariš, prijatelj
    faire camarade (militaire) vdati se
    camarade! vdam se!
  • camerata2 m, f (m pl. -ti)

    1. sošolec, sošolka; prijatelj, prijateljica; tovariš, tovarišica

    2. polit. hist. kamerad (v fašistični stranki)
  • chum1 [čʌm] samostalnik
    pogovorno tovariš, kolega, prijatelj; sostanovalec (v isti sobi)
    avstralsko nov priseljenec
  • compadre moški spol boter; prijatelj, tovariš
  • compañero moški spol družabnik; tovariš, prijatelj; spremljevalec; kolega; sošolec; soprog, mož; soigralec; sodelavec; pendant; nasprotek

    compañero de estudio(s) sošolec
    compañero de viaje sopotnik
    no tener compañero ne imeti sebi enakega
    estos dos guantes no son compañeros ti dve rokavici nista par
    compañero de fatigas, de juego tovariš pri delu, pri igri
  • compère [kɔ̃pɛr] masculin, vieilli boter, kum; familier tovariš, drug, prijatelj(ček); oseba, ki je tajno s kom domenjena za varanje občinstva

    le prestidigitateur avait deux compères dans la salle iluzionist je imel dva skrivna pomagača v dvorani
    être compère et compagnon (familier) biti neločljiv, biti ena duša in eno srce
    bon, joyeux compère veseljak
    fin, rusé compère (star) lisjak, zvitorepec
  • connaissance [kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; znanje; zavest; (po)znanstvo; znanec, -nka; familier prijatelj, -ica, razmerje; juridique pristojnost; (lov) sled, znamenje, znak

    à ma connaissance kolikor vem
    en connaissance de cause dobro vedoč, za kaj gre; s polno zavestjo, kaj delamo; strokovno, z izvedenostjo
    en pays de connaissance (kot) med znanci, kot doma
    sans connaissance brez zavesti, nezavesten
    âge masculin de connaissance (juridique) razsodnost, prištevnosti sposobna starost
    gens masculin pluriel de connaissance znanci
    figure féminin, visage masculin de connaissance znan obraz
    une persanne de ma connaissance, une de mes connaissances neki moj znanec, neka moja znanka
    connaissance professionnelle strokovno znanje
    c'est une vieille connaissance (familier) to je že star (moj) znanec
    avoir toute sa connaissance biti pri polni zavesti
    donner connaissance de quelque chose à quelqu'un, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un komu kaj sporočiti, koga o čem obvestiti
    faire connaissance seznaniti se
    faire étalage de ses connaissances razkazovati svoje znanje
    faire de nouvelles connaissances dobiti si novih znancev
    faire, lier connaissance avec quelqu'un, faire la connaissance de quelqu'un seznaniti se, spoznati se s kom
    j'ai fait connaissance avec lui, j'ai fait sa connaissance seznanil sem se z njim
    faire quelqu'un faire la connaissance de quelqu'un seznaniti koga s kom
    perdre connaissance izgubiti zavest, onesvestiti se
    porter à la connaissance du public javno objaviti, razglasiti
    prendre connaissance de quelque chose vzeti kaj na znanje
    renouer connaissance obnoviti poznanstvo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti, k sebi
    venir à la connaissance de quelqu'un komu na ušesa priti
  • conocido moški spol znanec, prijatelj

    conocido de viaje znanec s potovanja
  • copain, copin [kɔpɛ̃] masculin tovariš; prijatelj

    salut, les copains! pozdravljeni, tovariši!
    être (très) copain avec biti v (zelo) dobrih odnosih z
    réserver les bonnes pièces aux petits copains rezervirati dobre kose za svoje intimne prijatelje, za izbrance
  • dȍst dȍsta m, mn. dȍstovi (t. dost, perz.) dial. prijatelj: povjeriti se starome -u zaupati se staremu prijatelju
  • drúže -eta i družè -eta m
    1. drug, prijatelj
    2. bračni drug
  • familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

    1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

    2.
    a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
    b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
    c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.
  • familier, ère [familje, ɛr] adjectif domač, zaupen, neprisiljen; dobro znan; običajen; masculin zaupnik; stalni gost; (domači) prijatelj

    langage masculin familier pogovorni jezik
    cette langue lui est familière v tem jeziku je domač
    les familiers de ce café stalni gostje te kavarne
    c'est un de ses familiers zaupna prijatelja sta si
    familier de la maison hišni (domači) prijatelj
    être familier avec quelqu'un biti domač s kom
  • fautor -ōris, m (favere; sprva favitor Luc., Pl., Iul. Val., Serv.)

    1. zavetnik, zaščitnik, podpornik, pokrovitelj, dobrotnik, prijatelj: f. competitorum Varr., ille improbissimus Chrysogoni f. Ci., fautores Antonii Ci., nobilitatis f. fuit Ci., fautores laudis tuae Ci., f. nobilitatis N. pristaš plemičev, f. nequitiae H., f. boni exempli, amicitiae Suet.; tudi z dat.: audivi meos inimicos huic accusationi esse fautores Ci. da so tej tožbi naklonjeni = da so za to tožbo, dii exstiterunt huic generi fautores Ci. so se izkazali naklonjene.

    2. occ. (abs.) plačan (najet) ploskač: Pl., Suet., fautor utroque tuum laudabit pollice ludum H. prijatelj bo z obema palcema pospeševal.
  • frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

    1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

    2. v pl.
    a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
    b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

    3.
    a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
    b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

    4.
    a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
    b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
    c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.
  • Freund, der, (-/e/s, -e) prijatelj; unter Freunden med prijatelji; zum Freund haben biti prijatelj z; Freund und Feind vsi brez izjeme; kein Freund von etwas sein ne ljubiti; Freund Hein Botra Smrt, Matilda
  • friend1 [frend] samostalnik
    prijatelj(ica), tovariš(ica), kolega, -gica; znanec, -nka; pomočnik, podpornik, -nica

    a friend at court vplivna oseba
    bosom friend pravi prijatelj
    to make friends skleniti prijateljstvo; spraviti, pobotati se
    a good friend is my nearest relation dober sosed je boljši kot deset stricev
    a friend in need is a friend indeed v sili spoznamo pravega prijatelja
    Society of friends kvekersko društvo
  • gigolo [žigɔlo] masculin, familier ljubček, prijatelj; moški, ki ga vzdržuje od njega starejša ženska