Franja

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

μετά [Et. nem. mit (stvn. miti), iz με- (idevr. me-dhi, gl. μέσος) + obrazilo τα] I. adv. 1. vmes, med njimi, v sredi (njih). 2. a) čas. potem, pozneje; b) kraj. vzadi, zadaj. II. praep. 1. z gen. a) v sredi, med λέξο μετ' ἄλλων, μετὰ δμώων πῖνε, κεῖμαι μετὰ θηρῶν, κεῖμαι μετά τινος ležim poleg koga, διάγω μετὰ τῶν θεῶν, οἰκέω μετά τινος sem s kom oženjen, μετὰ νεκρῶν med mrtvimi (v kraljestvu mrtvih); b) s, z, v družbi (zvezi) s kom μάχομαι, παραβοηθέω, πολεμέω, κινδυνεύω, συμπράττω μετά τινος, γίγνομαι μετά τινος stopim na čigavo stran, zvežem se s kom, εἰμὶ μετά τινος sem na čigavi strani, pomagam mu; μάχομαι μετὰ Βοιωτῶν zvezan z Bojočani; νεῖκος τίθεμαι μετά τινος poravnam prepir s čigavo pomočjo; pomni μάστιγι μετὰ κέντρων = μάστιγι καὶ κέντροις, Δημοσθένης μετὰ τῶν ξυστρατήγων (= καὶ οἱ ξ). σπένδονται, στέγη μετὰ πυρός streha z ognjem, μετὰ θεῶν z božjo pomočjo, μὴ θεῶν μέτα = θεῶν μὴ βουλομένων, μετὰ σοῦ s tvojo pomočjo, οἱ μετά τινος tisti, ki so s kom, tovariši, spremljevalci, pristaši, vojaki, οἱ μετ' Ἀριαίου A. in njegovi vojaki; c) vzročno naznanja sredstvo, način ali spremno okoliščino: s, z, po, pri, μετὰ τοῦ σώματος γνῶναι po telesu (= s telesom), μετὰ τοῦ νόμου διακινδυνεύω borim se na strani postave, μετὰ πολλῶν δακρύων s solzami v očeh, οὐκ οἴκτου μέτα brez tarnanja, μετὰ δέους s strahom, μετ' ἀληθείας resnično, μετ' ἀδικίας krivično, μετ' οἴνου pri vinu, μετ' ἀνακωχῆς med premirjem, μετὰ καιροῦ po razmerah, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μετὰ τοῦ γυμνάζειν pri borjenju, μετὰ δώρων s podkupovanjem, μετ' ἀδείας zagotovivši pomiloščenje, μεθ' ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, μετὰ πολλῆς φαντασίας z velikim sijajem NT, μετὰ παρατηρήσεως vidno, očitno NT, γενόμενος μετὰ τοῦ ξυνετοῦ καὶ δυνατός postal je ne samo preudaren, ampak tudi mogočen, μετὰ σωφροσύνης τε καὶ αἰδοῦς pametno in skromno (zmerno). 2. z dat. ep. poet. = ἐν, med, pred, pod, v družbi s kom, μετὰ χερσὶν ἔχω držim v rokah, μετ' Ἀχαιοῖσιν, μετὰ πρώτοισι, μετὰ πνοιῇσ' ἀνέμοιο obenem s pišem vetra, hitro kakor veter, μετὰ φρεσίν v srcu, μετ' ἄλγεσιν v bolečinah; μετὰ κύμασιν pod valovi, μετὰ τοῖσιν ἐλέχθην njim sem bil pridružen, ἀρχὸν δὲ μετ' ἀμφοτέροισιν ὄπασσα obema oddelkoma sem dodal vodnika, πύματον ἔδομαι μετὰ οἷς ἑτάροισιν za njegovimi tovariši. 3. z acc. a) kraj. α.) na vprašanje kam izraža smer premikanja: v sredo (med), med, k: μετ' αὐτοὺς ἦλθε stopil je med nje, φεύγω μετὰ νέας k ladjam, ἔρχομαι μετά τινα prihajam h komu, napadam koga = ὁρμάομαι μετά τινα, μετὰ χεῖρας ἔχω držim kaj v rokah, bavim se s čim, εἶμι μεθ' ὅμιλον, ἐλαύνω μετὰ νῆας k ladjam (v tabor), ἀΐσσω μετὰ χῆνας v sredo med gosi, βάλλω μετ' ἔριδας zapletem v prepire, βαίνω μετά τινα napadem koga; β.) izraža nasledovanje v prostoru: za, po, ἕπομαι μετά τινα grem za kom, sledim komu, μεθ' Ἕκτορα za H., μετ' ἴχνια βαῖνε θεοῖο šel je po stopinjah boginje, ἔσχατοι μετὰ Κύνητας οἰκέουσι za K.; b) časovno: po (lat. post), μετ' ἐμέ po moji smrti, μεθ' ἡμέραν po dnevu, ko je napočil dan, μετὰ μικρόν kmalu, μετὰ τοῦτο (ταῦτα) nato, potem, αἱ μετὰ τὸν Μῆδον σπονδαί po perzijski vojni, μετὰ Πάτροκλον θανόντα po Patroklovi smrti; preneseno izraža α.) namen: po, μετὰ πατρὸς ἀκουήν po poročilo o očetu, da bi kaj izvedel o očetu, πλέων μετὰ χαλκόν po medovino, θωρήσσοντο μετὰ πόλεμον oboroževali so se za vojno, ἔρχομαι μεθ' ὕδωρ po vodo; β.) red ali stopnjo: za, poleg, κάλλιστος ἀνὴρ μετ' ἀμύμονα Πηλείωνα, ἀριστῆες μετ' Ἀχιλλέα, πρώτῳ μετ' ἐμέ; γ.) po, vsled; μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ po tvoji in moji volji (želji), μετὰ κλέος ἵκετ' Ἀχαιῶν vsled slave Ahajcev.

πάρ-εδρος 2 (ἕδρα) poet. ion. ki sedi pri kom (poleg koga), pridružen τινί; subst. ὁ prisednik (pri sodišču), tovariš (pri obedu), gost, pomočnik τινός.

προσ-εταιριστός 3 privzet kot tovariš, pridružen, pridobljen za udeležbo.

συνᾱορέω spremljam, pridružen sem.

συν-ᾱ́ορος, ep. συν-ήορος (συν-αείρω²) pridružen, zvezan; subst. ὁ, ἡ drug, mož, žena.

σύν-θᾱκος 2 (θάκος) poet. pri kom sedeč, pridružen; subst. ὁ prisednik, tovariš, Ζηνὶ θρόνων stolujoč na prestolu poleg Zevsa.

σύν-οικος, ὁ, ἡ skupaj stanujoč, živeč, pridružen τινί; ὁ sostanovalec, domačin, sosed, tovariš τινί, τινός.