Franja

convenience [kənví:njəns] samostalnik
udobnost, prijetnost, prikladnost, pripravnost; korist, prid, dobiček; komfort; angleško stranišče
arhaično prevozno sredstvo

at your convenience kakor vam je prav
at your earliest convenience čimprej
to make a convenience of s.o. zlorabljati koga
marriage of convenience zakon iz preračunljivosti

costrutto m

1. jezik stava besed; stavek; izraz

2. ekst. smisel:
chiacchiere senza costrutto brezsmiselno čvekanje

3. pren. korist; prid:
attività senza costrutto jalovo početje
cavare costrutto da qcs. od česa imeti, izvleči korist

fàjda ž (t. fajda, ar.) nizko pog. korist, prid: tko se nada -i, on treba i štetu da trpi; nije -e braniti se zastonj se braniš

favore m

1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica

2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim

3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

fruto moški spol sad, sadež; donos, dohodek, dobiček, prid, prednost

fruto de bendición zakonski otrok
dar (llevar) fruto donašati sadove, obroditi, korist prinašati
sacar fruto koristiti, imeti korist (od)
frutos coloniales kolonialno blago
frutos en especie naturalije
frutos del mediodía južno sadje

gain [gɛ̃] masculin dobiček, prid, korist, prednost, dobitek; pridobivanje, dohodek, zaslužek, plačilo

gain accessoire stranski zaslužek
gain horaire plača od ure
gain médiocre slab zaslužek
gain de place, de temps pridobitev na prostoru, na času
amour masculin du gain, âpreté féminin au gain dobičkaželjnost
être âpre au gain biti dobičkaželjen
obtenir gain de cause dobiti (pravdo), zmagati v diskusiji
réaliser de gros gains napraviti velike dobičke
retirer du gain de quelque chose imeti korist od česa

Gewinn, der, (-/e/s, -e) (Profit) dobiček (entgangener izgubljeni); (Nutzen) pridobitev, prid; (Treffer, Preis) dobitek; beim Schach: zmaga; das ist kein Gewinn für mich ni pridobitev; mit großem Gewinn s pridom; aus etwas Gewinn ziehen izvleči dobiček (iz česa); einen Gewinn abwerfen prinesti dobiček; einen Gewinn machen doseči dobiček/dobitek

Gunst, die, naklonjenost; korist, prid (zu Gunsten v korist/prid)

hàir m (t. hajyr, ar.) dial.
1. sreča, prid: hajde s -om
2. dobrota
3. dobrodelna ustanova

ȉnteres m (lat. interesse)
1. interes, zanimanje: znanstveni, naučni, politički, umjetnički, umetnički, ekonomski interes
2. prid, korist: brinuti se o -ima naroda i države
3. obresti: davati novac pod interes; zelenaški interes oderuške obresti

interés moški spol korist, prid, prednost, dobiček; obresti; plača, mezda; dobičkaželjnost, lakomnost, sebičnost; udeležba, interes, zanimanje, predmet zanimanja

interés acreedor obresti od terjatev
interés deudor obresti od dolgov
interés compuesto, interés de intereses, interés de los réditos obrestne obresti
interés vivo živo zanimanje
casamiento por el interés razumska (preračunana) možitev ali ženitev
por el interés iz sebičnosti, iz koristoljubja
sin interés brez važnosti, nepomemben
dar (producir) interés dajati obresti, obrestovati se
excitar (despertar) interés zbuditi zanimanje
prestar a interés posoditi na obresti
es de interés para V. v Vašem interesu je
tener interés en un negocio biti udeležen pri kupčiji
no tiene interés para mí, no tengo interés en ello to me ne zanima
tomar interés en zanimati se za; udeležen biti
intereses pl obresti; premoženje; javni interesi
intereses acumulados obrestne obresti
intereses atrasados zaostale obresti
intereses vencidos zapadle obresti
conciliar los intereses uskladiti interese
interesado interesiran; lasten; dobičkaželjen; skop, stiskaški
interés m sodeležnik; reflektant, prosilec, interesent
la parte interesada pogodbenik, soudeleženec
firmado por el interés lastnoročno podpisano

interest¹ [íntrist] samostalnik
interes, zanimanje (in za)
udeležba; važnost, pomen
ekonomija udeležba, delež, pravica do deleža (in)
ekonomija, (samo ednina) obresti; vpliv (with na)
oblast (with nad)
prid, korist, dobiček
pravno pravica, zahteva (in)

interest account obrestni račun
simple interest navadne obresti
compound interest obrestne obresti
interest charged franko obresti
interest due zamudne obresti
ex interest, free of interest brez obresti
interest from (ali on) capital obresti od kapitala
and (ali plus) interest z obrestmi
to charge interest zaračunati obresti
interest on debit balances debetne obresti
interest rate obrestna mera
interest pro and contra obresti na dolg in imetje
to bear (ali carry, pay, yield) interest obrestovati se
to lend out money at interest posojati denar z obrestmi
figurativno to return s.th. with interest vrniti kaj z obrestmi
controlling interest odločilna udeležba kapitala
the banking interest bančni krogi
the business interests poslovni svet
the landed interest veleposestniki
the shipping interest lastniki ladij
the interests interesenti
to be in (ali to) s.o.'s interest biti komu v korist
to be of interest to biti zanimiv za, mikati koga
of great interest zelo važen
of little interest malopomemben
to look after one's own interests skrbeti za svojo korist
in your interest vam v korist
to study the interest of s.o. imeti korist nekoga pred očmi
a matter of interest važna zadeva
to have an interest in s.th. imeti delež v čem
to take an interest in sth. zanimati se za kaj, potegovati se za kaj
to make interest with s.o. vplivati na koga
to have interest with s.o. imeti vpliv pri kom
to excite s.o.'s interest zbuditi zanimanje pri kom
to obtain s.th. through interest with s.o. dobiti kaj po zvezah
to use one's interest with one for s.o. zavzeti se za koga pri kom
politika sphere of interest interesna sfera

intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi

intérêts arriérés zaostale obresti
intérêts compensatoires odškodninske obresti
intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
intérêts courants tekoče obresti
intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
intérêt de l'Etat državni interes
intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
intérêt particulier sebičnost
intérêt public, commun javni, obči interes
il y a intérêt želeti je
il a tout intérêt v njegovem interesu je
c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
affaire d'intérêt denarna zadeva
calcul masculin des intérêts obrestm račun
film masculin sans intérêt nezanimiv film
paiement masculin des intérêts plačanje obresti
dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
sans intérêts brez obresti, brezobresten
prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
taux masculin d'intérêt obrestna mera
intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
intérêt usuraire oderuške obresti
agir par intérêt delati iz sebičnosti
agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
concilier les intérêts uskladiti interese
embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
prêter à intérêt posoditi proti obrestim
prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
(rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe

kȍrīst ž korist, prid: imati korist od čega; izvući što veću korist; biti komu od -i; donositi korist; to je nama u korist

lucrum -ī, n (iz *lu-tlom, indoev. kor. lā(H)u- ujeti, zapleniti; prim. skr. lótam, lótram plen, gr. ἀπο-λαύω pridobivam, uživam, ληΐς in λεία, jon. ληΐη, dor. λᾱία [iz *λαƑία] plen, sl. lov, sl. loviti = hr. lòviti, got. laun = stvnem. lōn = nem. Lohn)

1. dobiček, korist, prid (naspr. damnum): lucri causā Ci., emendi aut vendendi quaestus et lucrum Ci., lucrum facere Pl., Ci., Ph. dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, (pri)dobi(va)ti, lucra facere ex vectigalibus Ci., revocare ad lucrum praedamque Ci. v prid obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, lucro esse alicui Pl., Antonius ap. Ci. ali in lucro esse Ter., O. v prid biti, ponere in lucris Ci. ep. = lucro apponere H. = putare (deputare) esse in lucro Ter. za dobiček (v prid) šteti, lucrī facio (kot sklop lucrīfacio, v pass. lucrīfīo), pogosto z acc. vsote = dobiček oz. korist imeti, dobiti: me esse hos trecentos Philippos facturum lucri Pl., ostendo lucrifieri tritici modios centum Ci., omnem illam ex aerario pecuniam lucri factam videtis Ci., lucrifacere pallium Petr.; abs.: lucrifecit (Bassus) Mart., lucrifit Dig.; pren. lucri facere aliquid obresti ali dobiček imeti, obresti uži(va)ti od česa: hoc nomen Varr. pred drugimi, tj. sam dobiti, quae ille universa naturali quodam bono fecit lucri H. to vse pa je šlo njemu v prid, maleficium Auct. b. Hisp. ali iniuriam Plin. nekaznovano storiti (delati), notam censoriam Val. Max. za dobiček šteti = izogniti se, uiti mu; lucri pri glag. dare, addere, ducere, conferre, auferre, numerare = za (kot, v) dobiček: iubes HS XXX lucri (dobička) dari Ci., de lucro vivere Ci. ep., L. od (po) milosti drugih ljudi živeti (v srečo si lahko kdo šteje, da še živi), prim.: id iam de lucro est, quod vivis Pl. to je še sreča, da živiš, assentatores ad lucrum iubet ire poeta H. k slastni pojedini.

2. meton.
a) bogastvo (pridobljeno z dobičkom): Ph. (5, 4, 8) contrane lucrum nil valere candidum pauperis ingenium H., omne lucrum tenebris alta premebat humus O.
b) dobičkaželjnost, dobičkolovstvo, dobičkarstvo, koristoljubje, koristolovje, lakomnost, oderuštvo: concidit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H., cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque … H., cum tu inter contagia lucri nil parvum sapias H., pro lucri pallida tabes! Lucan.

maslàhat m (t. maslahat, ar.) dial.
1. pribor za pripravljanje jedi: različiti -i potrebni su za pravljenje jela
2. prid, korist

nadávek -vka m dodatak, prid, nametak: to naj bo za nadavek

nàdméra ž nadmjera (-mer-), prid: nadmera pri deskah