Franja

nasánkati -am
1. nasanjkati, prevariti, obmanuti, namagarčiti
2. prevariti se: nasankali smo
3. nasankati se nasanjkati se: otroci so se nasankali

nasmúkati -am i -smúčem
1. nakidati lišća sa granja
2. slagati koga, prevariti, nasamariti koga

nasúkati -am i -súčem
1. nasukati, namotati: nasukati malo vate na paličico
2. nakudraviti, nakovrčati: nasukati lase
3. zasukati, ufitiljiti: nasukati brke
4. nasukati, prevariti, nasamariti: dobro so te nasukali

nategníti i natégniti -em
I.
1. zategnuti: nategniti struno, jermen
2. nabiti, navući: nategniti kapo čez glavo
3. poravniti, zategnuti: nategniti pregrinjalo na postelji
4. razvući, rastegnuti: delovni dan nategniti za eno uro
5. prevariti, nasamariti: spet jo je nategnil
6. potegnuti, povući: nategniti otroka za ušesa
7. nisko razg. obljubiti: nategnil jo je
II. nategniti se
1. zategnuti se
2. razvući se

ofrnážiti -im (mlet. fornasier) nisko razg. prevariti: ofrnažiti koga za denar, pri kupčiji

ogoljufáti -am prevariti, obmanuti: ogoljufati koga pri kupčiji, za dediščino

okrásti okradem, okradi -te, okradel -dla i okral -ala
1. pokrasti: okrasti gospodarja
2. prevariti: okrasti reveža za plačilo, mladino za ideale

opeháriti -im prevariti: opehariti koga za denar, za sadove dela

opetnájstiti -im ekspr. prevariti: opetnajstiti koga pri kartah

opíliti -im
1. oturpljati, ostrugati turpijom, orašpati
2. dotjerati, doterati: opiliti besedilo
3. ekspr. udariti: opiliti koga čez gobec
4. prevariti: opiliti koga za denar

orepkáti -am dijal. prevariti: orepkati koga pri kupčiji

oslepáriti -im prevariti: oslepariti koga pri kupčiji; oslepariti dekle

osmodíti -im
1. osmuditi, oprljiti, opaliti: osmoditi si lase; strela je osmodila vrh drevesa; mraz je osmodil cvetje
2. prevariti, nasamariti: osmoditi koga pri kupčiji
3. osmuditi: osmoditi prašiča

overreach [ouvərí:č]

1. prehodni glagol
presegati (tudi figurativno)
prevariti, ukaniti

2. neprehodni glagol
figurativno iti predaleč; raniti prednjo nogo z zadnjo (konj v galopu)

to overreach o.s. prevzeti

per-cutiō -ere -cussī -cussum (per in quatere)

1. z udarci (udarjanjem) silno stres(a)ti, pretres(a)ti, udariti (udarjati), tepsti, biti, suniti (suvati), vreči (metati), ustreliti, streljati, zade(va)ti: Sen. ph., Pr., Suet., Sil. idr., muros arietum pulsu Cu. močno pretres(a)ti, percutimur verbere virgae O., percussus virgā (sc. Circes) V. udarjen s šibo, aër pennis (od frfotajočih peruti) percussus O., percutere pennas O. mahati s perutmi, močno prhutati, faces Pr. vihteti, lyram O. udarjati na (igrati) liro, nervos dextrā Q. ubirati strune, puppis Noto percussa O. ali litora fluctu percussa V. stresan, tepen, bičan, terram pede p. Ci. z nogo biti (butniti, butati) ob tla, tudi samo: pede p. Ambr., pede ter percusso H., forem virgā L. ali ianuam manu Tib. (po)trkati na vrata, Aesculapius fulmine percussus Ci. zadet, turres ali res de caelo (od strele) percussae Ci., tellurem tridenti p. V. suniti (dregniti) zemljo s trizobom, percussus colapho ali colaphis Sen. ph. oklofutan, percutere aliquem palpo Pl. dobrikati se komu; o žalujočih: sua pectora nymphae percussere O. so se tolkle na prsi; z gr. acc.: percussae matres pectora V. prežalostne matere, bijoče (trkajoče) se na prsi, bracchium (na podlaktu) percussus Auct. b. Afr., soror palmis percussa lacertos V.; pren.: color percussus luce refulget Lucr. zadeta od svetlobe (= na katero je padla svetloba), auriculae voce percussae Pr.

2. occ.
a) predreti, prebosti: pectus L., gladio latus Cu., venam Sen. ph. kri (s)pustiti ((s)puščati), navis rostro percussa N., sparo percussus concidit N., fossam Plin. iun., Front. izkopa(va)ti.
b) raniti: Pr., Ap. h. idr., caput gladio Hirt., Alexandrum quidam e muro sagittā percussit Cu., a serpente ac scorpione percussi Plin. ugriznjeni, pičeni.
c) ubiti, usmrtiti: Auct. b. Hisp., Suet. idr., quo percusso atque exanimato Ci., non quaero, quis percusserit Ci., feras O. ustreliti (streljati), se L. epit. prebosti, zabosti se; pogosto (kot t.t.) securi percutere Ci., L. idr. obglaviti, vzeti glavo (življenje).
d) kot finančni t.t. kovati: nummum Suet.; pren.: omnia facta dictaque tua … unā formā percussa sint Sen. ph. naj so enega kova, iz ene zlitine, vocabula Graeca Latinā monetā Ap.
e) kot tkalski t.t. snujoč votek tkati: lacernae male percussae textoris pectine Iuv. slabo pretkane, debelo tkane.
f) kot držpr. t.t. z zakolom darilnega živinčeta skleniti (sklepati) z(a)vezo: foedus Auct. b. Alx.

3. metaf.
a) zadeti, pogodíti: non percussit locum Ci. ni zadel, zgrešil je.
b) prevariti, ukaniti: aliquem Pl., Ci., se flore Libyco (= vino Mareotico) Pl. opiti se, upijaniti se.
c) zade(va)ti, pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), ganiti, v srce seči (segati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, narediti (delati), pustiti (puščati) vtis, presenetiti (presenečati), osupiti (osupljati): percussit ilico animum Ter., hinc amnis, hinc hostis pectora pavore percusserant Cu., percussus litteris Ci. osupel, laetitiā metuque percussus V., amore gravi H., hac sum suspicione percussus Ci. ta sum me je obšel, me Lacedaemon percussit H. meni se je Lakedajmon prikupil, percussā mente V. globoko v srce ganjena; z gr. acc.: percussus mentem formidine V. s prestrašeno dušo, prestrašenega srca; occ. raniti koga, raniti komu srce, zbosti v srce (v živo), užaliti, užalostiti: percussisti me de oratione prolatā Ci., percussus vulnere fortunae, calamitate Ci.

Opomba: Sinkop. pf. percusti = percussisti: H.

posmúkniti -em
1. okrznuti: veja ga je posmuknila po licu
2. zdipiti: posmukniti komu zadnji dinar
3. prevariti: posmukniti koga pri kupčiji

precigániti -im ekspr. prevariti: preciganiti koga pri kupčiji

pregoljufáti -am prevariti: pregoljufati koga; pregoljufati se skozi živijenje
prevarama se probiti kroz život

prekaníti -kánim m obmanuti, prevariti, nadmudriti: prekaniti koga

prelisíčiti -im i prelisjáčiti -im prelijati, nadmudriti, prevariti