Franja

prerúčiti prèrūčīm
1. pretresti, predejati: kuhana jela treba iz bakarnih sudova odmah preručiti
2. pretočiti: preručiti vino u nove bačve
3. priporočiti: robinju preruči svojoj majci da mu je čuva

presnéti -snámem, presnemi -ite, presnel -a
1. presnimiti, prenijeti, preneti snimak: presneti film
2. pretočiti: presneti vino

protòčiti pròtočīm
1. preliti: protočiti krv za koga
2. pretočiti: protočiti gorke suze

svinare v. tr. (pres. svino) agr. pretočiti, pretakati (v sode)

transfuse [trmnsfjú:z] prehodni glagol
preliti, pretočiti (tekočino)
medicina prenesti kri, napraviti transfuzijo (krvi); vbrizgati (into v)
injicirati
figurativno prežeti, prepojiti (with z)
navdati (koga) s strahom ipd.

transvasar pretočiti

transvase [trænzvéis] prehodni glagol
preliti, pretočiti, pretakati (iz posode v posodo)

transvaser [-vaze] verbe transitif pretočiti, pretakati, preli(va)ti (du vin, de l'huile vino, olje)

transváza -éz vt.

1. pretakati, pretočiti, prelivati, preliti

2. presajati, presaditi

transvider [-vide] verbe transitif pretresti; pretočiti (un liquide tekočino)

transvider le sucre du paquet dans le sucrier pretresti sladkor iz zavojčka v sladkornico

trasvasar= transvasar pretočiti

travasare

A) v. tr. (pres. travaso)

1. pretočiti, pretakati; prelivati (vino):
travasare il vino in bottiglie pretakati vino v steklenice

2. pren. preliti, prenesti, prenašati v

B) ➞ travasarsi v. rifl. (pres. mi travaso)

1. izliti, izlivati se

2. pren. knjižno preiti, prehajati

umfüllen predeti; Flüssigkeiten: preliti, pretočiti, pretakati

umgießen^* pretočiti, preliti, pretakati, prelivati; politi

vânturá -éz vt.

1. vejati, pretresati, pretresti, presejati (žito)

2. pretakati, pretočiti

3. hoditi, potepati se

переливать, перелить preli(va)ti, pretakati, pretočiti; preveč nali(va)ti;
п. кровь delati transfuzijo krvi;

envasar na-, pre-točiti, vliti (en v)

lacrimō (napačno pisano tudi lachrymō, stlat. lacrumō) -āre -āvī -ātum (lacrima, lacruma)

1. solziti se, solze liti (preli(va)ti), solze (solzo) (po)točiti, solze pretočiti (pretakati), (za)jokati, (za)plakati, objok(ov)ati, včasih tudi = do solz ganjen biti: ne lacruma, patrue Pl., nequeo quin lacrumem miser Ter., oh, lacrumo gaudio! Ter., licet lacrimare plebi, regi honeste non licet Enn. ap. Hier., flentes, plorantes, lacrumantes, obtestantes Enn. ap. Corn., ecquis fuit, quin lacrimaret (po drugih lacrumaret)? Ci., video hunc oculis lacrimantibus me intueri Ci. s solznimi (objokanimi) očmi, tersit lacrimantia lumina O., convocatis subito militibus lacrimans: „Quo proficiscimur“, inquit, „milites?“ C., iis coniuges liberique lacrimantibus redduntur L., discunt lacrimare decenter, quoque volunt plorant tempore, quoque modo O., sine voluntate (nehote) lacrimare Cels., Argos ex sequiis lacrimandus eat Stat. solza vreden, objokovanja vreden, lacrumare ex (zaradi) obitu alicuius Pl.; z notranjim obj.: num id (zato) lacrumat virgo? Ter., monitu multum lacrimantis Iuli V. naglas jokajočega, glasno ihtečega, multa super natae lacrimans Pl., Phrygiisque hymenaeis V. mnogo solza pretakajoč (lijoč) nad …

2. metaf. (o rastlinah, drevesih idr.) solzeti, kapljati, (kapljema, v kapljah, po kapljah) izločati, kápati: lacrimavit ebur O., calamus lacrimans Plin.; z objektnim acc. (iz)znojiti, (iz)potiti, izpustiti (izpuščati), izločiti (izloč(ev)ati) kaj: lacrimat sua gaudia palmes Ven.; od tod pt. pf.: lacrimatae cortice myrrhae O. izznojene = izločene. — Pozna dep. soobl. lacrimor (lachrymor, lacrumor) -ārī -ātus sum: Hyg., Acr., Tert., Aug., Vulg., Cael., Isid.

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

trasegar [-ie-, g/gu] obrniti, prevrniti; od-, pre-točiti (vino)