Franja

bulldoze [búldouz] prehodni glagol
ameriško, sleng oplašiti, ustrahovati; prisiliti; pretepsti; razbijati; zravnati z zemljo

cane² [kein] prehodni glagol
pretepsti; vtepsti; iz trstja splesti

cardar mikati, grebenati, gradašati (volno); pretepsti

unos tienen la fama y otros cardan la lana eni imajo stavo, drugi pa delo

cazzottare

A) v. tr. (pres. cazzōtto) pog. s pestjo udariti, mahniti; tolči

B) ➞ cazzottarsi v. rifl. (pres. ci cazzottiamo) pretepsti, pretepati se; s pestmi se pretepati

commulcō -āre otepsti (otepati), pretepsti (pretepati): Ap.

compīlō² -āre -āvī -ātum (cum in pīlum metalno kopje) pretepsti (pretepati), naklestiti: Petr., Ap.

concīdō -ere -cīdī -cīsum (cum in caedere)

1. poseka(va)ti, sesekati (sesekljati), razseka(va)ti: nonnulli ab insciis pro noxiis conciduntur N.; poseb. v boju poseka(va)ti, pobi(ja)ti: cum L. Volteio … caede, concide Ci. (v jeziku borilcev s stranskim sramotilnim pomenom „zvaljati se s kom“), c. magnam partem eorum C., adversariorum multa milia N., concisos equites nostros a barbaris nuntiabant Ci.; occ.
a) razseka(va)ti, na drobno (na kosce) seseka(va)ti, razkosa(va)ti: Hyg., Col., aliquid minutim Ca., nervos Ci., concidere et cremare naves L., ligna O., corpus in partes Petr., essedum argenteum Suet., uxorem in duodecim partes ac frusta Vulg.; medic. razseka(va)ti, razreza(va)ti: infans concisus eximi debet Cels., suffusionem acu c. et in plures patres dissipare Cels., quidquid aridum est, usque ad corpus c. Cels. izrezati; šalj.: istic homo te articulatim concidit Pl. te je pošteno naplahtal.
b) nasekati = nabiti, pretepsti (pretepati), (pre)tolči koga: virgis plebem Ci., ibi pugnis et calcibus concisus est Ci., c. aliquem pugnis, loris Iuv.; pren. z jarki, jamami idr. prerezati, presekati: magnos scrobibus montes V., pedestria itinera concisa aestuariis C. prekinjene, Aegyptus tot fossis concisa Iust.
c) prekiniti (prekinjati): spiritum Plin.
č) spolno občevati: Pomp. fr., concide, magire Heliogabal. ap. Lamp.

2. pren.
a) z besedo ali dejanjem posekati, pobi(ja)ti, potreti, uničiti (uničevati): Timocratem totis voluminibus Ci. izpodbijati, nondum erat vestris iudiciis concisus Ci., Vatinium arbitratu nostro c. Ci., Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci., testamentum c. Ulp. (Dig.) ovreči.
b) govor, misli razsekati, razkosati: concidere delumbareque sententias Ci., spiritus nec crebro receptus concidat sententiam Q., eam (orationem) distinguent atque concident Q.
c) fil. logično razdeliti (razdeljevati), razložiti (razlagati): haec universa concidunt etiam minutius Ci., concidendi modus Q., per tam minutas rerum particulas rationem docendi c. Q. — Od tod adj. pt. pf. concīsus 3, adv. -ē sesekan, zrezan, od tod sekan, pretrgan, jedrnat, kratek =
a) (o glasu): insonuerit vox tubae … concisior Vulg., non concise ululabant Vulg.
b) (o govoru): disputationes, sententiae Ci., altera (oratio) perpetua, altera concisa Q., ea (parte philosophiae) non tam est minute atque concise in actionibus utendum quam in disputationibus Q.; subst. neutr. pl.: brevia illa atque concisa Q. kratki in pretrgani stavki; (o govorniku): concisus Thrasymachus Ci. jedrnato govoreči.

coscorronear udariti (po glavi); pretepsti

cosh² [kɔš]

1. samostalnik
krepelec, oklešček

2. prehodni glagol
naklestiti, pretepsti

curry³ [kʌ́ri] prehodni glagol
česati (konja); čohati, božati; pretepsti; strojiti

to curry favour with prilizovati se komu
to curry acquaintance skušati se seznaniti
to curry s.o.'s coat (ali hide) pretepsti koga

degènečiti -īm dial. tepsti, pretepsti, natepsti

dēpectō -ere (—) -pexum

1. (dol) (po)česati: crines, crines dentoso buxo O., prominentem barbam Sen. ph., capillum Gell., depexae iubae O., ars depectendi Plin. lan grebenati; pren. (šalj.) koga premikastiti, pretepsti: Ter.

2. s prolept. obj. sčes(av)ati = (po)česati kaj s česa: velleraque ut foliis depectant tenuia (beri tenvia) Seres V., d. frondium canitiem Plin.

dēpuviō -īre ali dēpuvō -ere, -pūviī ali -pūvī (sor. s pavīre) pretepsti, našeškati, premikastiti: aliquem ad necem Naev. fr., Depuvere caedere Lucilius: „Palmisque misellam depuvit me,“ id est verberavit me, quod ipsum ex Graeco ἀπὸ τοῦ παίειν P. F.

dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!

dēverberō -āre -āvī (—) pretepsti; pren. grdo ukaniti: Ter.

drehen vrteti, sukati (sich se), rotirati, einmal: zavrteti, zasukati (um okoli); (wenden) obračati, obrniti (an kaj), okretati, okreniti, um einen Winkel: odklanjati, odkloniti; nur trans. an einer Schraube: privijati (vijak); auf der Drehbank: stružiti, auf der Töpferscheibe: oblikovati; Garn: sukati, viti, Pillen: izdelovati, eine Zigarette: zviti, zvijati, Fleisch: durch den Wolf drehen mleti, zmleti; einen Film: snemati, posneti; jemanden pretepsti, zdelati; sich drehen um (sich handeln um) iti za (gre za); alles dreht sich um vse se vrti okoli; den Rücken drehen jemandem, etwas obrniti (komu, čemu) hrbet; sich drehen und winden figurativ izvijati se, izmotavati se

durchhauen^* razpoloviti, razčesniti; figurativ den gordischen Knoten usw.: presekati, einen Weg: izkrčiti; sich durchhauen izkrčiti si pot; jemanden pretepsti, eine Leitung: uničiti, presekati

durchkeilen pretepsti

durchklopfen iztepati, iztepsti, jemanden pretepsti

durchprügeln pretepsti