Franja

gruñir (perf: -ñó) kruliti; renčati; brundati (medved); presti (mačka); godrnjati, mrmrati; škripati

gùndati -ām dial.
1. presti: mačka sama sebi gunda
2. ekspr. popevati, brundati: gundati neku pjesmicu

hilar presti; navezati (pogovor); zasnovati, povzročiti (spletke)

isprédati ìsprēdām
1. presti: majka ispredaše vunu
2. izmišljati: naše bake u dugim zimskim noćima pričaju i ispredaju bajke; nije mu mati jezik ispredala ima dobro namazan jezik

kŕčati -īm
1. ekspr. kruliti: krče mu crijeva, creva; krči mu u trbuhu
2. hropsti: bolesnik je svu noć krčao, pa pred zoru umro
3. škripati: točkovi krče; kola svu noć i cio dan krče
4. hreščati: radio krči negdje u blizini
5. hrumeti: puna mehana krči; vojska krči u polju
6. presti: mačka zadovoljno krči
7. grgrati: njemu krči u grudima; voda krči kad vri

kvŕčati -īm
1. brneti: vratilo kvrči
2. presti: mačak sjedi na banku i zadovoljno kvrči
3. ekspr. cviliti: djeca kvrče kad se igraju
4. vreščati
5. ekspr. kruliti: crijeva, creva mu kvrče

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.

preprédati prèprēdām prepredati, presti: prepredati svilu

purr [pə:]

1. samostalnik
predenje, godenje (mačke)

2. neprehodni glagol
presti, gosti (mačka)
figurativno brneti (motor)
figurativno gosti od zadovoljstva

ronfare v. intr. (pres. ronfo)

1. pog. glasno smrčati

2. ekst. presti (mačka)

ronronear presti (mačka)

ronronner [rɔ̃rɔne] verbe intransitif presti (o mački); brneti

moteur masculin, avion masculin, auto féminin qui ronronne motor, letalo, avto, ki brni
ronronner de satisfaction (figuré) presti od zadovoljstva

schnurren¹ Katze: presti; Geräte: tiho drdrati

sconocchiare v. tr. (pres. sconōcchio)

1. vzeti s preslice; presti

2. pren. toskansko žreti, basati se (s čim)

3. pren. srednjeital. zdelati

spin^*2 [spin] prehodni glagol
presti, sukati (volno itd.); spremeniti (raztopino) v umetno svilo; obračati, vrteti (vrtavko); hitro obrniti okoli osi; stružiti; (na dolgo) pripovedovati
figurativno izmisliti si; loviti (ribe) z umetno vabo
sleng vreči (kandidata) na izpitu
aeronavtika vrteti (letalo) okoli podolžne osi
neprehodni glagol
presti; (hitro) se obračati, vrteti se; krožiti
pogovorno hitro iti, brzeti, drveti; postati omotičen; brizgniti (kri)
aeronavtika vrteti se okoli podolžne osi; ribariti z umetno vabo

spun gold zlate žice
spin glass steklena nit
spin yarn vrv iz predenih konopcev
to spin (along) drveti, brzeti (po)
to spin a coin vreči novec v zrak (pri žrebanju, stavi itd.)
my head spins vse se mi vrti
to spin plots izmisliti si načrte, spletke
to spin a yarn (a story) pripovedovati dolgo (neverjetno) zgodbo
to send s.o. spinning udariti koga, da se zavrti okrog svoje osi

spinnen (spann, gesponnen) presti, spresti; erzählend: razpredati; figurativ blesti se (du spinnst blede se ti); Seemannsgarn spinnen pripovedovati fantastične zgodbe

tejer tkati; plesti (vrvi, koše, vence); figurativno nameravati, naklepe kovati, zasnovati; presti

tejer comentarios (fig) govorice v obtok spraviti
tejerse prepletati se

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

toárce tórc vt./vi. presti

verspinnen^* presti, spresti; figurativ sich in etwas verspinnen zapresti se v (kaj)