Franja

domovínstvo s
1. domovinstvo, ljubav prema domovini: roman kaže globoko domovinstvo
2. zavičajnost: pridobiti si domovinstvo

è interj. izražava ravnodušnost prema onome što kazuje rečenica: e, kaj, do smrti bom že živel

ekologíja ž (gr. oîkos, lógos) ekologija, nauka o odnosu organizma prema okolini

glédati -am, glej glejte
1. gledati: gledati na vse strani, v tla; gledati kakor bik nova vrata
gledati kao tele u šarena vrata; križem gledati
razroko gledati; pisano gledati
poprijeko, popreko gledati koga: debelo gledati
začuđeno gledati, blenuti, bečiti, izvaljivati oči; zviška gledati koga
s visoka gledati koga srepo gledati
ukočeno gledati; gledati kakor zaboden vol
biti zapanjen, zbunjeno, zabezeknuto gledati
2. gledati, biti ismjeren (-mer-) prema čemu: okno gleda na ulico
3. gledati, starati se, nastojati: gledal bom, da se bo vse dobro končalo
4. gledati, vidjeti (-de-): v njem so gledali velikega stratega
5. prst mu gleda iz čevlja
prst mu viri iz cipele; on že dolgo gleda za njo
odavno je već krišom voli; vsi so gledali nanj
svi su uprli oči u njega

izdáti -ám, izdal -a, izdan -a
I.
1. izdati: izdati knjigo, časnik, ukaz, povelje
2. emitirati, emitovati, izdati: izdati denar, novo serijo bankovcev
3. izdati, potróšiti: izdati denar za prazen nič
4. izdati, pògaziti vjernost (ver-) prema komu: izdati domovino
5. odati: izdati podatke sovražniku
II. izdati se
1. odati se: izdati se z nepremišljenimi besedami
2. izdati se, predstaviti se kao: izdati se za partizana

lavírati -am (nizoz. laveeren)
1. lavirati, križariti, krstariti, jedriti u cik-caku, ševuljicom
2. lavirati, okolišiti, izvijati se, vladati se prema okolnostima

lepodúšen -šna -o sa harmoničnim, a pasivnim odnosom prema svrjetu, svetu

lepodúšnost ž harmoničan, a pasivan odnos prema svijetu, svetu

ležáti -im
1. ležati: ležati na postelji, v senci; ležati na tleh
ležati na zemlji; ležati na hrbtu
ležati nauznak, na leđima; ležati na smrtni postelji
ležati na samrti; ležati na trebuhu
ležati potrbuške; zvečer gre zgodaj ležat
uveče rano legne; mesto leži slikovito
grad leži slikovito; ves dan leži v sobi
2. ležati, odgovarati, lmati pozitivan odnos prema čemu: jeziki mu ležijo
lako uči jezike; to delo mi leži
ovaj posao volim; to mi leži na srcu
stalo mi je do toga
3. ležati, počivati: tu leži moj sin
4. ležati, biti neaktivan: vojska leži pod trdnjavo
5. tvoja prihodnost mi leži na srcu
tvoja me budućnost zabrinjuje; v tem grmu leži zajec
ovdje je problem

ljubíti i ljúbiti -im
1. ljubiti, voljeti, voleti: ljubiti dekle, ženo; zelo se ljubita; ljubiti vroče, brez upanja
voljeti bez nade
2. voljeti, osjećati (-seć-) naklonost, privrženost prema komu, čemu: ljubiti slikovite metafore, Prešernovo poezijo
3. star. ljubiti, cjelivati (ce-): ljubiti roko
4. tražiti što kao uvjet (-vet), uslov svoga razvitka: te rastline ljubijo vlažno zemljo
5. pokazlvati spremnost za nešto: ne ljubi se mi jesti
ne jede mi se; če se ti bode ljubilo, pridi k meni
budeš li raspoložen, dođi k meni; milostljivi se ni ljubilo odgovarjati
milostiva nas nije udostojila odgovora

meštráti -am
1. surovo postupati prema komu: kaplar meštra vojaka
2. poučavati, vježbati (vežb-): učitelj meštra svoje učence

metrópola ž (gr. metrópolis)
1. metropola, glavni grad, prijestonica (pre-)
2. država u odnosu prema koloniji

napóna ž leto, konop, uže između dva jarbola ili uže koje drži jarbol prema pramcu

naspróti pril.
1. nasuprot: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti
2. hiši si stojita nasproti kuće stoje jedna prema drugoj; ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik
kraj puta stoji kuća, prema njoj je spomenik; delati komu nasproti
raditi protiv koga; iti komu nasproti
ići kome u susret
3. nasuprot, protivno: vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže

ogradíti -im
I. ograditi, podići ogradu, okružiti ogradom: ograditi vrt, hišo
II. ograditi se ograditi se, rezervirati se, rezervisati se prema komu; ograjen prostor za živino, za molžo

omrzíti -im
1. omrznuti
2. ispuniti se mržnjom prema komu, čemu: omrziti rodni kraj
3. omraziti se, postati mrzak: služba mu je potem omrzila
4. omraziti, klevetama baciti u nemilost: omrziti koga pri šefu

pietéta ž (lat. pietas) pijetet, duboko poštovanje, poštovanje prema komu

plášč m
1. plašt, kabanica: dežni plašč
kišna kabanica; vojaški plašč
šinjel; mašni plašč
kazula, misnica
2. krinka, maska: pod -em človekoljubja
3. omotač, plašt: plašč valja, stožca
4. guma: avtomobilski plašč
5. plašt: plašč pri plaščarjih
6. obračati plašč po vetru okretati opakliju prema vjetru (vet-), okrenuti japundže onuda otkud vjetar duva

prekúžiti se -im se prekužiti se, preboljelom (-le-) zaraznom bolešću steći otpornost prema novoj infekciji: prekužiti se s tuberkulolo

prijémati -am i -mljem
1. hvatati: prijemati kaj z roko
hvatati što rukom: prijemati s kleščami, z rokavicami; riba prijema
2. ščepati: prijemati koga za roko
3. mašati se: prijemati za orožje
mašati se za oružje
4. laćati se, prihvaćati se, prihvatati se: prijemati za delo
5. zahvaćati, zahvatati, hvatati jedan u drugi zub: zobje na kolesu dobro prijemajo; spanec me prijemlje
hvata me san
6. hvatati korijena, korena, primati se: sadike se prijemajo; cepi se prijemajo; rja se prijema železa
rđa se hvata gvožđa
7. oštro postupati prema komu: ostro prijemati koga