Franja

bibliofílstvo s bibliofilstvo, ljubav prema knjigama

biciklíst m
1. biciklist(a), velosipedist(a), koturaš
2. biciklist(a), ulizica u odnosu prema starijima i naganjač prema mlađima, podređenima; biciklist je tisti, ki upogne hrbet navzgor, pritiska pa navzdol

biciklízem -zma m
1. biciklizam, velosipedstvo, koturaštvo
2. ponižan odnos prema starijima, nadređenima i bezdušno naganjaštvo prema mlađima, podređenima

brezdomovínec -nca m
1. čovjek bez zavičaja, bez domovine, bez otadžbine
2. čovjek (-vek) bez ljubavi prema zavičaju, domovini, otadžbini

desétnica ž prema narodnom vjerovanju (ver-) deseta kći u roditelja kojoj je suđeno da se potuca po svijetu (svetu): desetnica brez doma

desétnik m
1. desetnik, desečar, desetar
2. prema narodnom vjerovanju (ver-) deseti sin u roditelja kojemu je suđeno da se potuca po svijetu, svetu
3. beskućnik, skitnica, protuha
4. u feudalizmu primalac desetine

domovínstvo s
1. domovinstvo, ljubav prema domovini: roman kaže globoko domovinstvo
2. zavičajnost: pridobiti si domovinstvo

è interj. izražava ravnodušnost prema onome što kazuje rečenica: e, kaj, do smrti bom že živel

ekologíja ž (gr. oîkos, lógos) ekologija, nauka o odnosu organizma prema okolini

glédati -am, glej glejte
1. gledati: gledati na vse strani, v tla; gledati kakor bik nova vrata
gledati kao tele u šarena vrata; križem gledati
razroko gledati; pisano gledati
poprijeko, popreko gledati koga: debelo gledati
začuđeno gledati, blenuti, bečiti, izvaljivati oči; zviška gledati koga
s visoka gledati koga srepo gledati
ukočeno gledati; gledati kakor zaboden vol
biti zapanjen, zbunjeno, zabezeknuto gledati
2. gledati, biti ismjeren (-mer-) prema čemu: okno gleda na ulico
3. gledati, starati se, nastojati: gledal bom, da se bo vse dobro končalo
4. gledati, vidjeti (-de-): v njem so gledali velikega stratega
5. prst mu gleda iz čevlja
prst mu viri iz cipele; on že dolgo gleda za njo
odavno je već krišom voli; vsi so gledali nanj
svi su uprli oči u njega

highway [háiwei] samostalnik
glavna cesta, prometna žila, avtocesta
figurativno prema pot do čeaa

highways and byways glavne in stranske ceste
highway code cestno prometni predpisi

Hinterachse, die, Technik zadnja prema

izdáti -ám, izdal -a, izdan -a
I.
1. izdati: izdati knjigo, časnik, ukaz, povelje
2. emitirati, emitovati, izdati: izdati denar, novo serijo bankovcev
3. izdati, potróšiti: izdati denar za prazen nič
4. izdati, pògaziti vjernost (ver-) prema komu: izdati domovino
5. odati: izdati podatke sovražniku
II. izdati se
1. odati se: izdati se z nepremišljenimi besedami
2. izdati se, predstaviti se kao: izdati se za partizana

lavírati -am (nizoz. laveeren)
1. lavirati, križariti, krstariti, jedriti u cik-caku, ševuljicom
2. lavirati, okolišiti, izvijati se, vladati se prema okolnostima

lepodúšen -šna -o sa harmoničnim, a pasivnim odnosom prema svrjetu, svetu

lepodúšnost ž harmoničan, a pasivan odnos prema svijetu, svetu

ležáti -im
1. ležati: ležati na postelji, v senci; ležati na tleh
ležati na zemlji; ležati na hrbtu
ležati nauznak, na leđima; ležati na smrtni postelji
ležati na samrti; ležati na trebuhu
ležati potrbuške; zvečer gre zgodaj ležat
uveče rano legne; mesto leži slikovito
grad leži slikovito; ves dan leži v sobi
2. ležati, odgovarati, lmati pozitivan odnos prema čemu: jeziki mu ležijo
lako uči jezike; to delo mi leži
ovaj posao volim; to mi leži na srcu
stalo mi je do toga
3. ležati, počivati: tu leži moj sin
4. ležati, biti neaktivan: vojska leži pod trdnjavo
5. tvoja prihodnost mi leži na srcu
tvoja me budućnost zabrinjuje; v tem grmu leži zajec
ovdje je problem

lībrāmentum -ī, n (lībrāre)

I.

1. utež: plumbi L. svinčena utež.

2. metalni (lučalni, zagonski) jermen: libramenta tormentorum abscidere T.

3. l. aquae padec, strmec, skočník: Plin., Plin. iun.

4. kolebanje, nihanje, mahanje: recto libramento Sen. ph. v premočrtnem nihanju. —

II. metaf.

1. ravnotežje, ravnovesje: trabes longior conectitur eo libramento, ut, si unum caput depresseris, aliud erigatur Veg.

2. vodoravna ravnina (ravnica) ali prema (ravna) črta, premica: extremitatem et quasi libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., sub eodem libramento stare Sen. ph.

3. enako stanje, enakost: ventorum hiemalium et aestivorum Col.

limber¹ [límbə]

1. samostalnik
vojska sprednja prema topniškega voza, topovski priklopnik za strelivo
navtika odvodna luknja na dnu ladje (za vodo)

2. prehodni glagol
vojska priklopiti premo, postaviti top na premo (up)

ljubíti i ljúbiti -im
1. ljubiti, voljeti, voleti: ljubiti dekle, ženo; zelo se ljubita; ljubiti vroče, brez upanja
voljeti bez nade
2. voljeti, osjećati (-seć-) naklonost, privrženost prema komu, čemu: ljubiti slikovite metafore, Prešernovo poezijo
3. star. ljubiti, cjelivati (ce-): ljubiti roko
4. tražiti što kao uvjet (-vet), uslov svoga razvitka: te rastline ljubijo vlažno zemljo
5. pokazlvati spremnost za nešto: ne ljubi se mi jesti
ne jede mi se; če se ti bode ljubilo, pridi k meni
budeš li raspoložen, dođi k meni; milostljivi se ni ljubilo odgovarjati
milostiva nas nije udostojila odgovora