Franja

effondrer [efɔ̃dre] verbe transitif (globoko) preorati, prekopati; vlomiti, nasilno odpreti (vrata ipd.); otrebiti (perutnino); figuré podreti, zrušiti; nadvladati

s'effondrer zrušiti se, sesuti se
s'effondrer dans la douleur, dans le désespoir popolnoma se vdati bolečini, biti popolnoma obupan
s'effondrer dans un fauteuil sesesti se v naslanjač
les prix s'effondrent cene hitro in močnó padajo

graben^* (grub, gegraben) Erz, Kohle, Sand usw.: kopati, (ausheben) izkopati, (umgraben) prekopavati, prekopati, in der Erde: riti; sich graben in zariti se v, zakopati se v; graben nach iskati (kaj); figurativ graben in urezati v, usekati v; sich ins Gedächtnis graben urezati se v spomin

grub¹ [grʌb]

1. neprehodni glagol
kopati, riti (along, away, on)
garati, mučiti, guliti se

2. prehodni glagol
prekopati, izkrčiti, opleti

to grub up izkopati, odkriti

hoe² [hóu] prehodni glagol
agronomija okopati, okopavati, prekopati; pleti

to hoe one's own row skrbeti za svoje lastne zadeve
a hard (ali long) row to hoe težka naloga
to hoe up prekopati, opleti

inter-cīdō¹ -ere -cīdī -cīsum (inter, caedere)

1. po sredi (čez pol) (pre)rezati, prebosti (prebadati), prekopa(va)ti: intercisae venae T., hostiam i. Macr., venas fontis cuniculis i. Hirt. odkopa(va)ti, planitiem Plin., aedes Icti. ali pontem L. podreti, montem Ci., Isthmon Q., iugum Hirt., iugum valle a castris intercisum Hirt. ločen z … = insula ab Italiā freto intercisa Sen. ph., colles intercisi vallibus Hirt. presekani, prekrižani, quā (securiculā) intercidantur radices Plin., et sententias intercidere (razkosa(va)ti) et verba corrupte pronuntiare Gell., intercisi dies Varr., Macr., Cl. (dnevi, o katerih se zjutraj in zvečer ne smejo opravljati javni posli).

2. iz kake celote sem ter tja dele izrez(ov)ati: arundinetum Col.; poseb. liste iz kake računske knjige izrezati in jo tako poneveriti: commentarios Plin. iun., rationes dominicas Ulp. (Dig.).

isprekòpati -ām prekopati: svinje su mi sav vrt isprekopale

narahljáti -am
1. olabaviti, razlabaviti: narahljati obvezo, vrv
2. prekopati: narahljati zemljo
3. pretresti: narahljati posteljo

pastinō -āre -āvī -ātum (pastinum) okopa(va)ti, prekopa(va)ti: solum apricum et quam amplissimum in seminario sive in vinea bidente pastinari debet Plin., nunc pastinandi agri propositum est rationem tradere Col. idr.; subst. pt. pf. pastinātum -ī, n (sc. solum) okopan svet, okopana zemlja: Col., Plin.

per-fodiō -ere -fōdī -fossum (per in fodere)

1. prekopa(va)ti, predreti (predirati): montem Varr., Isthmum Col., terram rastris Col., parietem Pl., Sen. ph., parietes Pl., Ci., montes Cu., Atho perfosso Ci., Isthmum Suet., dentes spinā Petr. trebiti, ab hoc (sc. pisce) naves perfossas mergi Plin. da ta (riba) ladje prevrta in potopi; pesn.: ilia plantā p. Sil. spodbadati.

2. prebosti (prebadati): Stat., Gell., Amm. idr., aptat thoraca perfossum V., p. pectus Plin. iun., latus mucrone Lucan., iugulum ense Sil.

3. s prekopom narediti, izkopati: (sc. fretum) perfossum manu (umetno) L.

Opomba: Star. pf. perfodīvī: Pl.

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

pregrêbsti -grêbem pregrepsti, prekopati

prevŕnuti prèvr̄nēm
I.
1. prevrniti: prevrnuti čašu, lonac, stolicu
2. obrniti: prevrnuti odijelo
3. obrniti, prekopati, preorati: prevrnuti još jedan komadić zemlje te je zasaditi lozom
4. obrniti: prevrni listove svjetske istorije
5. narobe obrniti: cijelu sam kuću prevrnuo, a ništa nisam našao
6. zaviti: prevrnuti oči, očima
7. prevrnuti što na glavu obrniti kaj na glavo; prevrnuti kome tanjir, sahan ne pustiti komu jesti; prevrnuti kome džepove oropati, oskubsti koga; prevrnuti vjerom prestopiti v drugo vero; prevrnuti kome pamet zmešati komu pamet; prevrnuti jezik, jezikom spregovoriti
II. prevrnuti se
1. prevrniti se: čamac se prevrnuo
2. obrniti se: prevrnuti se u grobu
3. prekucniti se: prevrnuti se na glavu
4. sprevreči se: vrijeme se prevrnulo
5. cikniti: vino se prevrnulo

prokòpati -ām
1. prekopati: prokopati zid
2. skopati, izkopati: prokopati rupu, bunar
3. ekspr. poizvedeti, izbrskati: golicalo mu radoznalost da prokopa kakvo li zvanje vrše ti otrcani besposličari

rafraîchir [-frɛšir] verbe transitif osvežiti, ohladiti; prezračiti (la chambre sobo); (na novo) poživiti; obnoviti; izboljšati; agronomie prekopati, preorati (la terre zemljo); verbe intransitif ohladiti se, osvežiti se, postati svež

se rafraîchir osvežiti se; odpočiti si, oddahniti si; ohladiti se; familier okrepčati se (s prigrizkom, s pijačo), popiti kaj osvežujočega
rafraîchir une boisson ohladiti pijačo
rafraîchir des cheveux pristriči lase
rafraîchir un chapeau, un tableau obnoviti klobuk, sliko
se rafraîchir l'esprit duševno izpreči
rafraîchir la mémoire à quelqu'un komu kaj nazaj v spomin poklicati, osvežiti komu spomin
mettre du vin, un melon à rafraîchir ohladiti vino, melono
le temps s'est bien rafraîchi vreme se je precej ohladilo

rake² [réik] prehodni glagol
grabiti; zgrniti, zgrinjati, zbrati (together, up skupaj)
odnesti, prenesti, prepeljati (z vozom) (off, away)
poravnati, očistiti z grabljami (up, over)
figurativno zbirati, donašati (from od, iz)
prekopati, brskati po, iskati (for)
vojska & navtika streljati (na daljavo), tolči, biti z ognjem
neprehodni glagol
premetati, prekopati, povsod (pre)iskati, prebrskati (among, in med, v)
(o oknu) gledati na

to rake hay grabiti seno
to rake one's memory brskati v svojem spominu za...
to rake a ship vojska obsuti ladjo s topovskim ognjem
the window rakes the mountain range okno gleda na gorsko verigo

re-fodiō -ere -fōdī -fossum (re in fodere)

1. prekopa(va)ti: solum quam altissime Plin., illud de integro refodi debet Col., tellurem Lucan., litora Fl.

2. izkopa(va)ti: radices Col., inferos, Orestis corpus Plin.

reinter [ri:intə́:] prehodni glagol
zopet pokopati (zagrebsti), prekopati, prenesti v drug grob

remuer [rəmüe] verbe transitif premikati, premakniti; gibati; premestiti (pohištvo); premešati, tresti, stresti, pretresati; prekopati; premetati; razburiti, ganiti; ventilirati (vprašanje); verbe intransitif premikati se, premakniti se; ganiti se; majati se; povzročati nemir

se remuer premakniti se; potruditi se (en faveur de quelqu'un za koga)
remuer l'âme, son auditoire ganiti dušo, svoje poslušalce
remuer le blé prevejati žito
remuer la bile (u)jeziti
remuer ciel et terre napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva
remuer le champ prekopati njivo
remuer les oreilles migati z ušesi
remuer la queue mahati z repom
remuer de vieux souvenirs obujati stare spomine
remuer l'ordure, la boue govoriti, ukvarjati se s škandali
remuer l'or à la pelle, de l'argent, des millions biti zelo bogat, delati velike kupčije
(figuré) ton nez remue! lažeš!
cet enfant remue continuellement ta otrok ni nikoli pri miru
ne (pouvoir) remuer ni pied ni patte ne se (moči) ganiti
remuer la salade premešati solato
il s'est beaucoup remué pour cette affaire dal si je mnogo truda s to zadevo

re-pāstinō -āre -āvī -ātum (re in pāstināre)

1. (zopet, znova) prekopa(va)ti, (zopet, znova) okopa(va)ti, (pre)lopatati, (pre)lopatiti: Afr. fr. idr., silices Ca. fr., agrum Plin., vineas Col.; abs: altius Varr.; subst. pt. pf. repāstinātum -ī, n (sc. solum) zopet prekopana (okopana, prelopatana) zemlja: Col., Plin.; metaf.: ungues Tert. (o)čistiti, (o)snažiti, (o)čediti.

2. pren.: usum divitiorum repastinare Tert. omejiti, vitam Tert. obnoviti.

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju