Franja

knowing [nóuiŋ] pridevnik
pretkan, prekanjen; razumen, pameten, moder; razumeven, uvideven; izkušen, vešč; nameren
pogovorno eleganten

there is no knowing nihče ne more vedeti
a knowing one prekanjenec

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

nē-quam, adj. indecl., komp. nēquior -ius, superl. nēquissimus 3, adv. nēquiter (nēquam iz nē ne + quam kako, torej = „ki se ne da kako rabiti“, „ki ni za kako rabo, „ki ni za nobeno rabo“)

1. (o stvareh) neraben, neuporaben, malovreden, nekoristen, hiben, pomanjkljiv, nepopoln, grd, napačen, nespodoben, zanič, ničvreden: verbum Pl., piscis nequam est nisi recens Pl., aurum Luc. ap. Fest., ius tam nequam Ci., quod in matre (sc. vite) nequam fuisset Col., libellus sit nequior omnibus libellis Mart., enthymema nequam et vitiosum est Gell., n. passio P. Veg.

2. (o osebah, zlasti sužnjih, in njihovem značaju) ničev, zanič, malovreden, ničvreden, nevreden, malopriden, lahkomiseln, zanikrn, nemaren, podel, zaničevanja vreden, pokvarjen, malopriden, barabinski, sleparski, lopovski, nemoralen, zavržen(ec), pridanič, navihan(ec), nepridiprav (naspr. bonus, frugi): malus et nequam es Pl., cupis me esse nequam, tamen ero frugi bonae Pl., nequius nihil quam agens consilii servos est Pl., liberti nequam et improbi Ci., homo non nequam Ci., multo sceleratior et nequior quam ille Ci., quid est nequius viro effeminato? Ci., homo nequissimus atque improbissimus Ci. največji malopridnež in slepar, nequam et cessator Davus H., homo ingeniosissime nequam Vell. premeten zanikrnež, nequam mancipia emere Sen. ph., nequam agricolam esse Plin., nequam iuvenes facilesque puellae Mart., homo omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun., Ap. najhujši lopov pod soncem, servus nequissimus atque mulier nequior Ap. največi prekanjenec in še večja prekanjenka, spiritus nequissimi Lact. hudobni duhovi; neutr. kot adv.: alicui nequam dare ali facere Pl. naplesti, zagosti jo komu. Adv. nēquiter, komp. nequius, superl. nēquissimē narobe, ne prav, hudo, slabo, sramotno, podlo, pokvarjeno, malopridno, pokvarjeno, sleparsko, zanikrno, ničvredno, lahkomiselno, potratno: nequiter fricare genua Pl., nequiter facere Pl. hude (reči) uganjati, nequiter facere aliquid Ca., Gell., turpiter et nequiter facere Ci., male, prave, nequiter, turpiter cenabat Ci., utrum bellum susceptum sit nequius an inconsultius gestum, dici non posse L., nequissime vitiari Plin. kar najhuje, nequius nihil umquam factum est Mart.

sorcier, ère [sɔrsje, ɛr] masculin, féminin čarodej, -jka, čarovnik, -ica; adjectif čarodejski, čarovniški

(vieille) sorcière stara, grda, zlobna ženska
chasse féminin aux sorcières lov na čarovnice
(familier) ce n'est pas sorcier to ni težavno
cet homme n'est pas sorcier ta človek ni noben prekanjenec, pretkanec
il ne faut pas être grand sorcier pour cela ni treba biti posebno bister, spreten za to; to ni nobena čarovnija

ἀλιτήμων 2, ἀλιτήριος 2 ep. ἀλιτηρός ep. ἀλιτρός 2 ep. (ἀλιταίνω) poet. zloben, hudoben, poguben, pregrešen; subst. hudobnež, zločinec, zlotvor, zapeljivec, prekanjenec, lisjak, malopridnež (Od. 5, 182).

ἀλώπηξ, εκος, ἡ lisica; pren. lisjak, prekanjenec.

εἴρων, ωνος, ὁ prekanjenec, navihanec, lisjak, hudomušnik.

κίναδος, ους, τό lisica; pren.: zvit človek, prekanjenec, ἐπίτριπτον zvit lisjak.

παλαιστής, οῦ, ὁ (παλαίω) 1. borilec, rokoborec. 2. prekanjenec, zvijačnik.