Franja

bólje mieux

tem bolje tant mieux
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux, le plus vite possible
bolje je il vaut mieux
bolniku je bolje le malade va mieux

bólje mejor

toliko bolje tanto mejor
vedno bolje cada vez mejor
bolje rečeno mejor dicho
bolje ne bi mogli (Vi) napraviti no podría usted hacer mejor cosa
bolje kot nič mejor que nada
čim prej tem bolje cuanto más antes mejor; más pronto mejor
bolje bi bilo sería mejor; sería preferible, más valdría
stvari gredo na bolje las cosas van mejorando
bolje se počutiti estar mejor

bóljše | bólje adv. komp. od dobro meglio:
počutiti se boljše sentirsi meglio
tem boljše tanto meglio
čim prej tem boljše quanto prima tanto meglio
vedno boljše sempre meglio, di bene in meglio

brezposelni samostalnik
pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve) ▸ munkanélküliPogledali smo, kakšne pravice ima brezposelni in kakšne so njegove obveznosti. ▸ Megnéztük, milyen jogai és kötelezettségei vannak egy munkanélkülinek.
Na ptujskem območju brezposelni čaka na delo povprečno dve leti in deset mesecev. ▸ Ptuj környékén egy munkanélküli átlagosan két évet és kilenc hónapot vár arra, hogy munkát kapjon.
Manj izobraženi, brezposelni in revnejši umirajo prej kakor drugi. ▸ A kevésbé képzett, munkanélküli és szegényebb emberek korábban halnak meg, mint mások.
Brezposelni, ki se pripravljajo na samozaposlitev, na začetku pogosto nimajo mnogo denarja. ▸ Azoknak a munkanélkülieknek, akik arra készülnek, hogy önfoglalkoztatóvá váljanak, eleinte gyakran nincs sok pénzük.
Povezane iztočnice: dolgotrajno brezposelni

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

čim³:
čim …, tem … je …desto … (čim več vem, tem … je mehr ich weiß, desto …; čim globlje vrtamo, tem višja je temperatura je tiefer man bohrt, desto höher wird die Temperatur); je … um so … (čim prej, tem bolje je früher, um so besser)

čím as soon as; the moment...; no sooner... than...

čímprej as soon as possible
čím prej tem bolje the sooner the better
čím več tem bolje the more the better
čím... tem... the... the...
čím večji tem važnejši the bigger the more important
čím več imaš, tem več hočeš imeti the more you have, the more you want
čím je stopil v sobo, že je videl... as soon as he entered the room, he saw..., no sooner did he enter the room than he saw...

čím³ konj. (v primerjalnih odvisnikih) čim ... tem ... quanto... tanto...; piú... piú...; piú... meno:
čim prej, tem bolje quanto prima, tanto meglio
čim bolj ga opazujem, tem manj mi je všeč più lo osservo e meno mi piace

čím tan pronto como; inmediatamente que

čim prej cuanto antes
čim prej tem bolje cuanto más pronto, mejor
čim več ... tem več cuanto más... (tanto) más

čím prisl./vez. cât mai
□ čim večji cât mai mare
□ čim prej cât mai curând

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

dán¹ dnéva m., день дня ч., доба́ -и́ ж.

• dán prêj напередо́дні
• déla pròst dán вихідни́й

datira|ti (-m) datieren
ki ga je mogoče datirati datierbar
datirati prej zurückdatieren

diabetes samostalnik
(sladkorna bolezen) ▸ diabéteszV Sloveniji je treba čim prej storiti vse potrebno, da preprečimo epidemijo diabetesa, ki so jo leta 2006 razglasili Združeni narodi. ▸ Szlovéniában minél előbb meg kell tenni a szükséges lépéseket, hogy megelőzzük a diabéteszjárványt, amelyet 2006-ban az Egyesült Nemzetek hirdetett ki.
Sopomenke: sladkorna bolezen
Povezane iztočnice: diabetes tipa 1, diabetes tipa 2, mladostni diabetes, nosečniški diabetes, otroški diabetes, starostni diabetes

diabetes tipa 2 stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ 2-es típusú cukorbetegség
Zdravljenje z zdravili prej ali slej dočaka vsak bolnik z diabetesom tipa 2, saj bolezen napreduje. ▸ Gyógyszeres kezelésre előbb-utóbb sor kerül az összes 2-es típusú diabéteszben szenvedő betegnél, mivel a betegség előrehalad.

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dosti¹ [ô]

1. (veliko) viele (dosti dreves viele Bäume, v dosti primerih in vielen Fällen), viel (dela viel Arbeit); (prilično) ziemlich viel
ne dosti nicht viel
ne kaj dosti nicht besonders viel
dosti časa viel Zeit
pred dosti časa vor langer Zeit
dosti poguma viel Mut (za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut)
viel- (ki je dosti potoval [vielgereist] viel gereist, ki je doživel dosti hudega vielgeprüft)

2. (močno) sehr, stark

3. (precej) s komparativom: viel (boljši viel besser, debelejši viel stärker; prej viel früher)
|
dosti dati na Xovo mnenje ipd.: viel geben auf
(pripisovati velik pomen) viel liegen an (kdo da dosti na kaj jemandem liegt viel an einer Sache)
ni dosti manjkalo … es hat nicht viel gefehlt
dosti pričakovati od viel erwarten von, da bo kdo naredil, da mu bo uspelo: (jemandem) viel zutrauen
videti dosti sveta weit herumkommen
zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um etwas)
ki terja dosti časa zeitraubend
ki dosti zaleže sparsam im Gebrauch

duda samostalnik
1. (pripomoček za dojenčka) ▸ cumi, cucliDokazano je, da otrok prej opusti sesanje dude kot palca. ▸ Bizonyított tény, hogy a gyerekek előbb abbahagyják a cumizást, mint a hüvelykujjuk szopogatását.
Sopomenke: cucelj

2. (za pitje) ▸ cumiSopomenke: cucelj

ênkrat once; some time

ênkrat na dan once a day
ênkrat ali dvakrat once or twice
ênkrat slučajno once by chance
ênkrat za vselej once for all
ênkrat pač (prej ali slej, kadarkoli) at some time or other
niti ênkrat not once
končno ênkrat at last
še ênkrat once more, once again, the same again
še ênkrat toliko as much (oziroma many) again; twice as much (oziroma many)
pozneje ênkrat by and by
to pot ênkrat this once
drugo leto ênkrat some time next year
za ênkrat for once, for the time being
niti ênkrat ni deževalo it never rained once
bil je ênkrat (slučajno) točen he was in time for once in a way
to je kar lahkó, ko ênkrat vidite, kako se tega lotiti it is easy enough once you see how to tackle it
kar je ênkrat narejeno, je narejeno once it is done, it is done