Franja

Zadetki iskanja

  • misdemean [misdimí:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
    slabo se vesti, pregrešiti se
  • misdo [misdú:] prehodni glagol & neprehodni glagol
    pregrešiti se, napačno narediti
  • ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

    1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

    2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
    a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
    b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
    c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.
  • ogrijèšiti se ògriješīm se (ijek.), ogréšiti se ògrēšīm se (ek.) pregrešiti se: ogriješiti se o zakon, o prijatelja zoper prijatelja, nad prijateljem
  • pecar [c/qu] grešiti, pregrešiti se; domišljati si (de na)

    pecar de bueno čezmerno dober biti
    pecar de prolijo predolgovezen postati
    no pecar de cobarde ne biti bojazljivec
  • peccare v. intr. (pres. pēcco)

    1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
    peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

    2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
    peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
    peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
    peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum
  • peccō -āre -āvī -ātum

    1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

    2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

    3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

    Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.
  • pécher [peše] verbe intransitif grešiti, pregrešiti se (contre proti čemu)

    pécher contre la bienséance pregrešiti se proti dostojnosti
    pécher par excès pretiravati
  • pregrijèšiti prègriješīm (ijek.), pregréšiti prègrēšīm (ek.)
    1. grešiti, storiti greh: odlučiše prije pošteno umrijeti nego nepošteno pregriješiti
    2. pregrešiti se: ako bi drugi put pregiješio
  • prō-lābor -lābī -lāpsus sum (prō in lābī)

    I.

    1. naprej zdrsniti (zdrsávati, zdrsováti), zdrkniti (zdrkávati, zdrkováti), (z)drseti, (z)drčati, smukniti (smukati), pomakniti (pomikati) se, (z)rušiti se: serpens prolabitur Ci. poet., alii (sc. elephanti) clunibus subsidentes prolabebantur L.

    2. metaf.
    a) zabresti, zaiti (zahajati), pri(haja)ti kam: Val. Max. idr., huc libido est prolapsa Ci., ad istam orationem Ci., longius Ci. postajati dolgovezen, ad superbiam T., ad iurgia T. spreti se, in misericordiam L. vdati (predati, prepustiti) se usmiljenju.
    b) (o besedi) zdrkniti, uiti, uteči: ab aliqua cupiditate prolapsum verbum Ci.

    II.

    1. dol zdrkniti, zdrkati (zdrkavati, zdrkovati), spodrsniti (spodrsavati), zdrsniti (zdrsavati), (dol) pasti (padati): velut si prolapsus cecidisset L., prolabens ex equo L., prolabi per caput (sc. equi) L., ex arbore Plin., in cloacae foramen Suet., matris prolapsus ab alvo O.; occ. (z)rušiti se, podreti (podirati) se, razpasti (razpadati): cum aedes Iovis vetustate … prolaberetur N., prolapsa Pergama V.

    2. metaf.
    a) grešiti, pregrešiti se, zabloditi: cupiditate, timore Ci., regni cupiditate L.
    b) propasti (propadati): prolapsa disciplina L., prolapsum clade imperium Romanum L., rem prope prolapsam (pokvarjeno) restituit L., ita prolapsa est iuventus, ut … Ci., dites olim familiae studio magnificentiae prolabebantur T.
  • sagrijèšiti sàgriješīm (ijek.), sagréšiti sàgrēšīm (ek.) zagrešiti, pregrešiti se, narediti greh: ako je jezik sagriješio, nije srce
  • sin2 [sin] neprehodni glagol & prehodni glagol
    napraviti greh, grešiti, pregrešiti se, napraviti prestopek ali prekršek (against zoper, proti)

    to sin against the rules pregrešiti se zoper pravila
    to sin one's mercies izgubiti milost, pregrešiti se, biti nehvaležen
    to sin away z grehom (grehi) lahkomiselno izgubiti, zaigrati (one's happiness svojo srečo)
    he is more sinned against than sinning figurativno on je bolj žrtev kot krivec, bolj zasluži pomilovanje kot grajo
  • sündigen grešiti (gegen zoper), figurativ pregrešiti se
  • temerō -āre -āvī -ātum (pravzaprav „[po]temniti“, „črniti“ iz *temos -eris, n; gl. temerē) onečastiti (onečaščati, onečaščevati), (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, (u)mazati, onečistiti (onečiščati), onesvetiti (onesvečati), (raz)žaliti, užaliti, prizade(va)ti, pregrešiti se nad kom, čim, proti komu, čemu: lucos ferro, sacraria probro O., delubra L., Cl., sepulcra L., sedem deorum T., castra (sc. z uporom) T., thalamos pudicos, foedera lecti, patrium cubile O., Iuliam in matrimonio Agrippae temeraverat N., corpora nefandis dapibus O. z uživanjem mesa, aures incestis vocibus, puram fidem O., legationis ius T., temerando (zlobno, hudobno, zločestno) rumpere pacem Sil.; pesn. (sc. serpentes) fluvios temerasse venenis O. da so zastrupile; occ. prvič priti kam, stopiti kam, dotakniti se česa (in s tem tako rekoč onečastiti): litus Lucan., Alpes Sil., nubila volatu Stat., undas Val. Fl., limitem Amm., nil temerare piget Sil. dotakniti se = jesti.
  • transgress [trænzgrés] prehodni glagol
    prestopiti, prekršiti (zakon), zagrešiti; prekoračiti (rok, termin)
    neprehodni glagol
    narediti napako (pogreško), pregrešiti se
  • trespass [tréspəs]

    1. samostalnik
    prestopek, prekršek, pregrešek, delikt; nepooblaščeno, brezpravno stopanje v prostore ali hoja po zemljišču
    figurativno žalitev; protizakonito prisvajanje tuje lastnine, jemanje; zloraba

    trespass board prepovedna tabla (plošča)

    2. neprehodni glagol
    napraviti prestopek (prekršek), pregrešiti se (against proti)
    pravno nezakonito si prisvojiti tujo lastnino; okrnjevati, motiti tujo posest; zlorabljati

    no trespassing! prehod (vstop) prepovedan!
    to trespass on s.o.'s good nature zlorabljati dobroto, potrpežljivost kake osebe
    to trespass on s.o.'s preserves figurativno komu v zelnik hoditi, škodo delati
    to trespass on s.o.'s hospitality zlorabljati gostoljubje kake osebe
    to trespass on s.o.'s time jemati komu čas
  • zgrijèšiti zgrȉješīm (ijek.), zgréšiti zgrȇšīm (ek.)
    I.
    1. grešiti, narediti greh: pošla je s njim u stan i zgriješila bludno; zgriješi glava, a rep plaća
    2. pregrešiti se: no ljudi tek su ljudi, i najbolji kadikad zgriješi
    3. pregrešiti se nad kom: on je protiv tebe zgriješio što je prikovao uza se; zgriješiti bogu pregrešiti se pred bogom
    II. zgriješiti se pregrešiti se: nekad se zgriješim, pa na boga se ljutim
  • погрешать, погрешить grešiti, pregrešiti se; (z)motiti se, napake delati
  • прегрешать, прегрешить (zast.) grešiti, pregrešiti se
  • согрешить pregrešiti se, pogrešiti