Franja

especie ženski spol vrsta; stvar, zadeva, okolnost; predmet, snov; povod, pretveza; predstava, slika, ideja; gotovina

en especie v naravi, v naturalijah
escapársele a uno una especie zablebetati se
soltar una especie napraviti opazko, ki ne vzbuja pozornosti, da bi zvedeli tuje mnenje
las cuatro especies štiri osnovne računske operacije
especies pl vrste kovancev; zdravila

exhibíţie -i f predstava, ekshibicija

fancy¹ [fǽnsi] samostalnik
fantazija, domišljija, predstava; domislek; muhe; poželenje; pristranost, naklonjenost, nagnjenje

a man of the fancy športnik
the fancy navdušenci; navijači
to take (ali please, tickle, strike) s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
to take a fancy to s.th. vzljubiti kaj
to have a fancy for rad kaj početi
not to have a fancy for ne marati kaj

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

idea ženski spol (za)misel, ideja, pojem, domislek, mnenje, naziranje, predstava, slika; načrt, namen; muha(vost); domišljija

idea fija fiksna ideja
hombre de idea samonikel duh
de mala idea zloben
abrazar una idea postati privrženec neke ideje
abrigar una idea gojiti misel
tener idea de nameravati
no tiene V. idea de lo rico que es ne morete si predstavljati, kako bogat je
no tengo (ni) la menor idea de ello nimam najmanjšega pojma o tem
¡qué idea! ¡vaya una idea! kakšna ideja!
ideas políticas politično prepričanje
cambiar ideas izmenjati mišljenja
ser pobre de ideas biti reven z idejami

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

idée -i f

1. ideja, misel, zamisel

2. predstava

3. koncept

īdōlum (īdōlon) -ī, n (gr. εἴδωλον podoba)

1. telesna senca umrlega, prikazen, privid, pošast: mox apparebat idolum: senex macie et squalore confectus Plin. iun.

2. (pri stoikih) podoba (slika) v duši, misel, predstava (čisto lat. spectrum): Luc. ap. Non., v grški pisavi: atomi, inane, imagines, quae εἴδωλα nominant Ci.

3. mališka podoba, malik: Eccl. (ki imajo v verzih pogosto īdŏlŭm).

image¹ [ímidž] samostalnik
podoba, slika, kip, lik, prispodoba; poosebljenje; predstava (o čem)

he is the very (ali living) image of his mother on je cela mati
he is the image of loyalty on je poosebljena zvestoba
to speak in images govoriti v prispodobah
optika virtual image navidezna slika, predstava

image [imaž] féminin podoba, slika; opis(ovanje); figuré predstava, primera, metafora; photographie posnetek

livre masculin d'images slikanica
image pieuse sveta podoba
briseur masculin d'images (religion) nasprotnik čaščenja podob
culte masculin des images čaščenje podob
chasseur masculin d'images reporter-fotograf
image consécutive posnetek
image publicitaire reklamna slika
image de la Vierge (religion) slika Device Marije
beau, belle comme une image lep(a) kot kip
sage comme une image zelo priden
on amuse des enfants avec des images (proverbe) miši se lové s slanino

imāginātiō -ōnis, f (imāginārī) domišljija, predstava: provincias Orientis secretis imaginationibus agitare T. v domišljiji se na tihem ukvarjati z vzhodnimi provincami, libidinum imaginationes in somno Plin. pohotne sanje.

imagination [imædžinéišən] samostalnik
domišljija, fantazija; predstava; ustvarjalni duh

in imagination v domišljiji
pure imagination čista domišljija
stretch of the imagination iznajdljivost, domiselnost
use your imagination! domisli se česa

imágine -i f

1. predstava

2. podoba

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

immagine f

1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

3. zool. imago, odrasla žuželka

4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva

închipuíre -i f predstava

intellēctus -ūs, m (intellegere)

1. zaznavanje, spoznavanje, občutje (s čutili in razumom): intellectus in cortice protinus peritis Plin. poznavalec spozna drevo takoj po skorji, nec est intellectus ullus in odore vel sapore Plin. po duhu ali okusu strupa ne moremo spoznati, utique (sapor) nullo intellectu sui est Sen. ph., i. saporum Plin., citra intellectum acrimoniae Plin. —

2.
a) act. (raz)umevanje, spozna(va)nje, spoznava, sprevidenje, sprevidnost, razum(nost), razsodnost, preudarnost, predstava, (po)misel, pojmovanje, pojem (ki ga imamo o čem): quibus neque boni intellectus neque mali cura T. razum za … , dissimulare intellectum insidiarum T. delati se, kakor da ne bi slutil … , i. sermonis patrii Plin., deorum Sen. ph., intellectu consequi aliquid Q., alicuius rei intellectum amittere Sen. ph., rudis Corinthiorum i. Vell. okus, animi Q., intellectu carere Icti.
b) pass. vsebina (npr. besede) = pomen, smisel: hiems et ver et aestas intellectum habent (se razpoznavajo), autumnus ignoratur T., in obscaenum intellectum sermo detortus Q., verba quaedam diversos intellectūs habent, ut cerno Q., duplex verborum intellectus Q., intellectum facere, praebere Q., intellectu carere Sen. ph. nerazumljiv biti.

intellegentia -ae, f (intellegēns)

1. sprevidnost, preudarnost, razsodnost, razum(nost), razumskost, doumljivost: deus intellegentiam in animo, animum inclusit in pectore Ci., pars animi rationis et intellegentiae particeps Ci., haec fretus intellegentiā vestrā dissero brevius Ci., id in nostram intellegentiam cadit Ci. moremo razumeti, res sub intellegentiam cadentes Ci., in gustatu et oduratu intellegentia, etsi vitiosa, est quaedam tamen Ci., intellegentiam excutere Ci., anteire omnes intellegentiā Ci.

2. occ. znanje, védenje, poznavanje, izvedenost v čem: qui intellegentiam ruris habuerunt Ci., quā intellegentiā in rusticis rebus est? Ci., in eo homine intellegentia est, non avaritia Ci. óni človek nabira kot veščak, ne iz skoposti, i. popularis Ci., pecuniae quaerendae Ci., ponere intellegentiam in audiendi fastidio Ci., somniorum intellegentiam condere Iust. umetnost v razlaganju sanj.

3. meton. pojem, misel, predstava: rerum adumbratas intellegentias animo concipere Ci., difficilis erat animi intellegentia Ci. težko si je bilo predstavljati.

interprétation [-sjɔ̃] féminin razlaga, tolmačenje, interpretiranje, interpretacija; prevajanje; théâtre predstava, predstavitev; musique izvedba

souffrir, être susceptible de plusieurs interprétations dopuščati več razlag
interprétation inexacte netočno tolmačenje
interprétation consécutive, simultanée konsekutivno, simultano prevajanje
interprétation des songes razlaga sanj