Franja

dēfīnītiō -ōnis, f (dēfīnīre) omejitev; od tod pren.

1. natančna določitev, določna napoved: hominum et temporum definitione sublata Ci. brez določne napovedi.

2. occ.
a) (log., ret.) določitev pojma, določevanje, opredelitev: Corn., prudentiae d. Ci., omnis … institutio debet a definitione proficisci Ci., quam vim quaeque res habeat, definitio explicat Ci., definitio pars sit translationis Q.; v pl.: verborum omnium definitiones Cl., in definitionibus assignatur etymologiae locus Q.
b) določba, določilo, predpis: illa d. iudiciorum aequorum Ci.

dictamen moški spol mnenje, presoja; predpis; navdih

emitir un dictamen favorable ugodno se izraziti o

disposition [-zisjɔ̃] féminin razporeditev, razmestitev; razdelitev; razpolaganje (de z), razpolaga; uporaba; določba, predpis, ukrep; figuré stanje, nagnjenje; razpoloženje, volja; namen; commerce trata, menica

d'après les dispositions en vigueur po veljavnih predpisih
par la disposition de bon Dieu po božji volji
disposition additionnelle dodatna določba
disposition des pièces, d'un appartement razporeditev stanovanjskih prostorov, stanovanja
disposition pénale kazenska določba
disposition au mal nagnjenost k slabemu
disposition au sacrifice pripravljenost za žrtev
dispositions tarifaires tarifne določbe
disposition testamentaire določba v oporoki
disposition transitoire prehodna določba
disposition de dernière volonté določba po poslednji volji
avoir à sa disposition imeti na voljo, na razpolago
avoir la disposition de quelque chose moči razpolagati s čim
être en bonne, mauvaise disposition biti dobre, slabe volje
être dans de bonnes dispositions à l'égard de quelqu'un biti komu naklonjen
tout est à votre disposition vse vam je na voljo
mettre à la disposition de quelqu'un dati komu na razpolago, na uporabo
se mettre à la disposition de la police predati se policiji
faire ses dispositions pour partir pripraviti vse potrebno za odpotovanje
prendre ses dispositions storiti svoje ukrepe

forma ženski spol oblika, kalup, model, format; predpis, formula; formalnost; vzorec; možnost, priložnost; pisava; religija hostija

dar forma (a) izvesti, v red spraviti
estar en forma biti v formi, biti treniran
no hay forma de vivir con ese hombre s tem človekom ni mogoče shajati
es pura forma je gola formalnost
en forma v redu; formalno
en toda forma pravilno, po pravilu
en debida forma kot se spodobi
en (toda) forma (čisto) resno, dolžno, kot se spodobi

formula [fɔ́:mjulə] samostalnik
besedilo, obrazec, formula
medicina predpis

imperium -iī, n (imperāre)

1. povelje, ukaz, zapoved, nalog, odredba, predpis: V., Plin. iun., Fl., idr., hoc est insani edictum atque imperium tyranni Ci., eas statuas per vim atque imperium dederunt Ci.; z objektnim gen.: non illi imperia decumarum conquerebantur Ci., imperium accipere L. dobiti, exsequi Ter. izvršiti, abnuere L. odreči pokorščino; pren.: terra non recusat imperium agricolae Ci. mu je pokorna; prim. imperio alicuius parēre L., imperiis patris oboedientem esse Pl.

2. meton. moč, (nad)oblast, prevlada, oblast, gospostvo: regum … in proprios greges, reges in ipsos imperium est Iovis H. gospodujejo nad … , imperi cupido S. oblastiželjnost, vladohlepnost, imperium sui Plin. oblast nad samim seboj, imperium domesticum nullum erit (si servi non oboediunt) Ci., Appius tenebat imperium in suos Ci., i. iudiciorum Ci. nad sodišči, custodiae N. nad ječami, animi imperio, corporis servitio utimur S.; poseb. politična nadoblast: de imperio in Italia certare Ci., si aeternum hoc imperium esse vultis Ci., imperium orbis terrae Ci. nad svetom; occ.
a) vlada, (nad)vladarstvo, vladavina, oblast, gospostvo: N., S. fr., Suet., Lact. idr.. Alexander imperium suscepit Cu., totius Galliae imperio potiri C., ea instituta diuturnitas imperii comprobat Ci., urbem imperio (kot kralj) regere L., sub populi Romani imperium redigere C., sub populi Rom. imperium cadere Ci.
b) (vrhovno) poveljstvo, poveljništvo, zapovedništvo: Plin. iun., Lact., imperium navium legato ademisti Ci., i. maritimum C., N., summum i. C., summa imperii N., L., privato quando imperium dedit senatus? Ci., imperia magistratūsque N. vojaška in civilna dostojanstva (časti), esse cum imperio Ci. imeti neomejeno oblast = biti vrhovni poveljnik (nadpoveljnik).
c) uradna oblast, oblastništvo, (uradno) dostojanstvo, čin, služba: ex Macedonia aliquot praetorio, consulari quidem nemo rediit imperio Ci., Appius Claudius tum erat in summo imperio Ci. je opravljal najvišjo častno službo (kot decemvir), fasces ceteraque insignia huius imperii Ci.

3. meton.
a) uradna oseba — uradnik —, oblastnik —, častnik —, poveljnik (z višjim poveljstvom): Auct. b. Alx., Val. Max., imperia … urbe exeunto Ci., erat plena lictorum et imperiorum provincia C., vacua ab imperiis insula C.
b) področje oblasti, vladavina, država: Carthago huic imperio inminebat Ci., duae urbes huic imperio infestissimae Ci., imperii fines propagare Ci., Thessalonicenses positi in gremio imperii nostri Ci., maius i. sibi quaerere Cu., imperium Oceano terminare V., immensum imperii corpus T., adiectis Britannis imperio H., ruentes imperi (= imperii) res H.; od tod imperium tudi = državljani, podložniki: Plin., Plin. iun.
c) uradno leto, uradna doba, uradno poslovanje, uradovanje: tam diu in imperio suo classem praetor vidit Ci., carcer ille in istius imperio domicilium civium fuit Ci.

institute¹ [ínstitju:t] samostalnik
zavod, ustanova, znanstveni zavod, inštitut; naredba, predpis
množina knjiga o osnovah prava, zbirka zakonov in predpisov
ameriško višja tehnična šola, univerzitetna ustanova, seminar, ciklus predavanj

institute of technology tehnična visoka šola
textile institute tekstilna strokovna šola
teachers' institute profesorski seminar

institution [-sjɔ̃] féminin ustanovitev; ustanova, zavod, vzgojni zavod; institucija; ustvaritev; (pravni) predpis, uredba, pravilo

institution d'éducation, d'enseignement vzgojni, učni zavod
institution de jeunes filles dekliški zasebni učni zavod
institution de bienfaisance dobrodelna, socialna ustanova
institution de crédit kreditni zavod
institution d'utilité publique splošno koristna institucija
institutions démocratiques, internationales demokratične, mednarodne institucije
institution des relations amicales entre les deux Etats vzpostavitev prijateljskih odnosov med obema državama
élever sa paresse à la hauteur d'une institution postaviti si lenobo za pravilo

instrucción ženski spol navodilo; predpis; pouk, izobrazba, znanje; obvestitev; preiskava

instrucción cívica državljanska vzgoja
instrucción primaria osnovnošolski pouk
instrucción profesional poklicna (strokovna) izobrazba
instrucción pública javno šolstvo
con instrucción técnica tehnično izobražen
sin instrucción, falto de instrucción neizobražen
instrucciones pl navodila, napotki
instrucciones para el empleo (uso) navodila za uporabo
seguir (contravenir) las instrucciones držati se (ne se držati) navodil

instruction [-ksjɔ̃] féminin pouk, vzgoja, šolanje, šolstvo; izobrazba, znanje; juridique preiskava, proces; pluriel navodilo (za uporabo), (službeni) predpis

instruction primaire, secondaire, supérieure ljudskošolsko, srednješolsko, visokošolsko šolstvo
instruction pastorale škofovsko pastirsko pismo
instruction judiciaire sodna preiskava
juge masculin d'instruction preiskovalni sodnik
instruction militaire vojaška vzgoja
instruction obligatoire, gratuite obvezno, brezplačno šolanje
instruction préalable, préliminaire, préparatoire predpreiskava
instruction professionnelle poklicna, strokovna izobrazba
instruction publique (javno, državno) šolstvo
instruction religieuse verouk
instruction de service službeni predpis
instruction d'une cause, d'un procès vódenje pravde
instruction civique državljanska vzgoja
instruction criminelle kazenska preiskava, kazenski postopek
instructions d'emploi navodilo za uporabo
instructions secrètes tajna navodila
code masculin d'instruction criminelle kazenskopravni pravilnik
cours masculin d'instruction izobraževalni tečaj
défaut masculin d'instruction pomanjkanje vzgoje
avoir une instruction solide imeti solidno izobrazbo
être sans instruction biti brez izobrazbe, neizobražen
cela servira à son instruction to mu bo v pouk

kànon m (gr. kanón)
1. pravilo, predpis, dogma, norma: pridržavati se -a; društveni -i
2. muz. kanon: četvoroglasni kanon
3. rel. kanon: središnji, nepromjenljivi dio mise zove se kanon
4. biblijski kanon uradno priznane svetopisemske knjige (za razliko od apokrifov)

Leinenzwang, der, predpis, da morajo biti psi na vrvici

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.

mandato moški spol ukaz; predpis; pooblastilo; (denarno) nakazilo; mandat; slovničen izraz velelni stavek

mandato de arresto tiralica
infringir los mandatos prekršiti predpise

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

muestra ženski spol izvesek; (naključni) preskus; (blagovni) vzorec; predpis; model; znak; številčnica (ure); dokaz, dokazilo

muestra para bordado vzorec za vezenje
muestra de escritura predloga
muestra sin valor vzorec brez vrednosti
Feria de muestras vzorčni sejem
número de muestra preskusni primerek
para muestra a título de muestra kot vzotec
según muestra po predlogi; po preskusu
hacer muestra (de) pokazati
pasar muestra izvršiti pregled vojske
por la muestra se conoce el paño kakršen sad, tako drevo
dar muestras de valor (de gratitud) pogumnega (hvaležnega) se izkazati

Norm, die, (-, -en) norma (tudi Mathematik); vodilo, pravilo, predpis; Technik standard

nōrma f

1. norma, pravilo, predpis; napotek:
di norma praviloma
norma grammaticale slovnično pravilo
dare norma voditi, usmerjati, napotiti
dettare norma določati pravila, predpisati

2. pravo norma, predpis:
norme giuridiche pravni predpisi

nȍrma ž (lat. norma)
1. norma, pravilo, predpis: društvene, jezične, jezičke, moralne -e; rukovoditi se zakonskim -ama ravnati se po zakonskih normah, predpisih
2. standard, predpisana oblika množičnih proizvodov: ovaj proizvod ne odgovara našim normama
3. norma, predpisani delovni učinek: radna norma
4. norma, skrajšani naslov knjige na koncu pole, spodaj