Franja

hausen životariti, (slabo) bivati, prebivati, taboriti; (Schaden zufügen) narediti/povzročiti škodo; arg in etwas hausen delati (s čim) kot svinja z mehom

inhabit [inhǽbit]

1. prehodni glagol
nastaniti

2. neprehodni glagol
stanovati, prebivati, nastaniti se

inhabitar prebivati

in-habitō -āre -āvī -ātum prebivati, stanovati v …

I. trans.: Aur., Sen. ph., Hyg., eum secessum O., solum Petr., regiones Amm., regio inhabitatur Plin.; metaf.: indumentorum formae, quarum pars gentilitus inhabitantur Tert. se nosi, terram miseriae … horror inhabitat Vulg. —

II. intr.: Ambr., in corio asini Ap.; pt. pr. subst. inhabitantes -ium, m prebivalci: Plin. iun., Vulg.; metaf.: ut inhabitet in me virtus Christi Vulg.

īn-sideō -ēre -sēdī -sessum (in [praep.], sedēre)

I. intr.

1. v čem ali na čem sedeti: insidere equo Ci., L., Cu. idr., toro O., curru Sen. tr.; occ. kje stalno prebivati, nastanjen biti: Mel., (penates) penitus insident Ci.

2. metaf. trdno zasedati kaj, osta(ja)ti, bivati, (ob)tičati kje, pripe(nja)ti se na kaj, k čemu, trdno držati se česa: insidens capulo manus T. ki je krepko držala ročaj, ex ipsorum incommodo nullus dolor insidet Ci., his insidentibus malis Ci., in animo fictum crimen (virtus) insidet Ci., omen insidet animis L. je globoko vtisnjeno v srca, cura insidet L., insidet mihi desiderium Lucr., dolor pedibus insidebat Plin. iun., morbus penitus i. Cels., humo caliginis squalor i. Amm. —

II. trans. zasesti (zasedati) kaj, kak kraj zaseden (zastavljen) imeti: Mago locum monstrabit, quem insideatis L., viae praesidiis insidentur V., Varr., equus insidetur Gell., itinera, fauces, saltūs i. L., claustra terrae, oram, arcem milite, Rhenum, agros T., insessum divis avibus Capitolium T., caelum, vias i. Plin. iun., Ioppe insidet collem Plin. leži na hribu, saxum i. Sen. tr., domos Val. Fl. vseliti se, amnes Val. Fl., amfractūs caecis insederat armis Sil., humus pondere Stat., barbarorum impetu insessos muros Amm. oblegano, insulam molibus et villarum nominibus i. T., Apollo pectora i. Val. Fl.; occ. prebivati, stanovati kje: qui ea loca insident T.

locuí -iésc vi. stanovati, prebivati

nastávati nàstāvām prebivati, naseljevati: naši narodi nastavaju ovu zemlju više od hiljadu godina

obitávati obìtāvām (csl.) stanovati, prebivati: obitavati na čemu, u čemu, medu kim

reside [rizáid] neprehodni glagol
(o osebah) (stalno) prebivati, stanovati, stolovati; bivati; imeti sedež, rezidirati; (o pravicah) pripadati komu, biti v rokah
figurativno (o lastnostih) ležati, biti, nahajati se (in v, with pri)

to reside abroad bivati v tujini, v zamejstvu, v inozemstvu
the difficulty resides in this težava je v tem
the power resides in the people oblast je v rokah ljudstva
the right of voting laws resides in this House pravica izglasovanja zakonov pripada tej (naši) zbornici

risiēdere v. intr. (pres. risiēdo)

1. (stalno) prebivati; nahajati se

2. pren. biti (v), ležati:
la causa del suo successo risiede nel costante impegno vzrok njegovega uspeha je nenehno prizadevanje

şedeá şéd vi.

1. sedeti, sedati, sesti

2. stanovati, prebivati

3. pristajati (obleka)

sjèditi -īm, sjèdjeti -dīm (ijek.), sèdeti -dīm (ek.)
1. sedeti: sjediti na stolici, na iglama, za stolom, s jednim dupetom na dvije stolice
2. prebivati: sjediti u varoši, u ovoj ulici
3. iza brave biti zaprt; sjediti komu za vratom, na dukatima; sjediti komu uz koljeno biti v milosti pri kom

stàjati stòjīm, stȏj, stàjāh, stàjāše, stȁjao stȁjāla, stòjeći
1. stati: ne mogu više stajati; voda, stroj, mašina stoji; naše stvari dobro stoje; on vrlo dobro stoji; kod te firme dobro stojimo; ne može na nogama stajati; staviti učenika da stoji; stajati kao skamenjen: stajati kao drveni svetac stati kot lipov bog
2. pristajati, podati se: šešir joj dobro stoji
3. prebivati: svojom kućom stojim u susjednoj ulici
4. biti: tako stoji napisano; stoji ti na volju; juha stoji na stolu
5. biti odvisno: to ne stoji do mene
6. žirirati: stajati dobar za koga
7. kazati: barometar stoji na kišu
8. stati, veljati: koliko stoji ovaj kaput
9. začeti se: stoji vika ljudi, lavež pasa
10. stajati na svojim nogama biti neodvisen; stajati jednom nogom u grobu; stajati skrštenih ruku stati prekrižanih rok, križemrok; stajati pod vijencem biti poročen

stanòvati stànujēm
1. prebivati: lav stanuje u pećinama; mi stanujemo u Sloveniji
2. stanovati: stanovati pod kiriju stanovati kot stanovanjski najemnik

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

stay² [stéi]

1. prehodni glagol
(za)ustaviti, zadržati, preprečiti, ovirati (napredek, razvoj)
pravno ustaviti, odgoditi (postopek); poravnati (prepir); (trenutno) potešiti, ublažiti (glad, nestrpnost); zadovoljiti (željo)
pogovorno ostati (vse) do, ostati za

2. neprehodni glagol
ostati; stati, mirovati; pričakovati, čakati (for koga, kaj, da)
začasno se zadrževati, muditi se, prebivati (at, in v, with pri)
obstati, ustaviti se, oklevati (v gibanju, v govoru itd.); biti na obisku (with pri)
šport vzdržati do konca, vztrajati; (redko) počivati, nehati; (redko) trdno stati

to stay at a hotel ložirati v hotelu
to stay at home ostati doma
he is staying in London sedaj se mudi v Londonu
to stay the execution odgoditi prisilno izvršbo (rubežen)
to come to stay pogovorno priti z namenom za popolno nastanitev (naselitev); ustaliti se
to stay a judg(e)ment odložiti izvršitev sodbe
the horse stays 3 miles konj vzdrži tri milje
will you stay dinner? boste ostali pri večerji?
he stayed with me for a month bil je moj gost mesec dni
to stay the night ostati čez noč, prenočiti
money won't stay in his hand denar nima obstanka v njegovih rokah, vedno je brez denarja
to stay put ameriško ostati na mestu, ostati nespremenjen
to stay the progress of an epidemic ustaviti napredovanje epidemije
this snow has come to stay ta sneg se bo držal, bo dolgo ostal
to stay s.o.'s stomach (začasno) potešiti komu glad, figurativno komu pokvariti tek (apetit)
to stay with it vzdržati to
the word has come to stay beseda je ostala, je prešla v vsakdanji jezik
stay! you forget one thing! stoj! nekaj pozabljaš!

tenant [ténənt]

1. samostalnik
zakupnik; najemnik
zgodovina fevdnik
pravno imetnik; stanovalec

tenant at will zakupnik, ki se mu lahko vsak trenutek odpove zakup
tenant farmer kmet zakupnik
tenants of the trees figurativno ptice
to let out to tenants dati v zakup

2. prehodni glagol
imeti v zakupu ali najemu
pravno imeti, biti imetnik; prebivati, stanovati v; imeti pod streho

this house tenants three families v tej hiši stanujejo tri družine
neprehodni glagol
bivati, stanovati (kot zakupnik ali najemnik)

wohnen stanovati; Tierkunde prebivati

won² [wʌn] neprehodni glagol
zastarelo, narečno stanovati, prebivati

витать (zast.) prebivati, sedeti na veji (o pticah);
он вечно витает в облаках эмпиреях, он витает между небом и землёй vedno živi v oblakih