Franja

fābella -ae, f (demin. fābula)

1. pripovedka, povestica: Sen. ph., Q., fabellae commenticiae Ci., fabellarum auditione duci Ci., vera fabella Ph.

2. basen, bajka, pravljica: Tib., Ap., aniles fabellae Ci., H. (gl. anīlis), Aesopus talem fabellam rettulit Ph., Aesopi fabellae Q.; preg.: narrare asello fabellam surdo (po grškem preg.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον, ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει) H.

3. majhna gledališka igra: Ci. ep., haec tota fabella veteris … poëtriae quam est sine argumento … ! Ci.

fable [fabl] féminin basen; bajka, pravljica, pripovedka; izmišljotina, laž; govorica, predmet pogovorov in javnega posmehovanja

c'est la fable de la ville o tem se govori po (vsem) mestu
raconter des fables (figuré) pripovedovati izmišljene zgodbe
il est devenu la fable du quartier vsa mestna četrt govori o njem in se mu posmehuje

fábula ženski spol basen, pripovedka, pravljica; izmišljotina; fabula, dejanje (drame itd.), mit(os); predmet govoric

es pura fábula to je čista izmišljotina

fábulă -e f basen, pravljica

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?

fairy-tale [fɛ́əriteil] samostalnik
pravljica, bajka, izmišljotina, laž

favola f

1. basen:
le favole di Esopo Ezopove basni
la morale della favola nauk, morala basni; ekst. moralni nauk

2. pravljica:
le favole di Andersen Andersenove pravljice

3. izmišljotina

4. obrekovanje:
è la favola del paese vsi se mu posmehujejo

fiaba f

1. pravljica

2. pren. laž, marnja

fōla f

1. pravljica, bajka

2. izmišljotina

gâtka ž bajka, pravljica: -e Tisuću i jednu noć; gatka Čardak ni na nebu ni na zemlji; Nemušti jezik; Usud; Baš-Čelik

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo

lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don. —

II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.

leyenda ženski spol branje, čtivo; legenda; pravljica, pripovedka; slava

Mär, die, (-, -en) figurativ pravljica

Märchen, das, (-s, -) pravljica

mendācium -iī, n (mendāx)

1. laž, neresnica, prazna obljuba (naspr. verum): O., Sen. ph., Plin. idr., impudens Ci., de caede equitum C., m. dicere N., Q., cave mendacium (sc. dicas) ali cave mihi mendaci quicquam (sc. dicas) Pl., improbi hominis est mendacio fallere Ci., vero mendacio abuti lagati, kakor bi orehe tolkel, lagati, kot pes teče, debelo lagati (= kar naravnost, brez pomislekov), onerare aliquem mendaciis Ci. hudo nalagati koga, sine mendacio vivere Icti. pošteno, brez zavisti, brez hinavstva.

2. metaf.
a) prevara, slepilo, preslepitev, omama, privid, prikazen: Plin., Sen. ph., Amm., mendacia famae O., opinionis esse mendacium, non oculorum Ci., Phoebi Caesar mendacia ludit Poeta ap. Suet. posnema vlogo Fojba.
b) pesniška izmišljotina, basen, pravljica: mendacia poetarum Cu.

mito m

1. mit, bajka

2. bajesovna pripoved

3. pren. izmišljena zgodba, pravljica

mȳthos -ī, m (gr. μῦϑος) bajka, mit, pravljica: Aus. (z gr. gen. pl. mȳthōn = gr. μύϑων).

portentum -ī, n (portendere)

1. čudežno znamenje, čudež, (pred)znak, (pred)znamenje, znanilec: V., H., L., Val. Max., Suet. idr., te invoco, portenta ut populo patriae verruncent bene Acc. fr., stellam Veneris … tantum portentum exstitisse, ut mutaret colorem, magnitudinem Varr., alii portenta atque prodigia nuntiabant S., ne quaere, quem casum portenta ferant V., prodigiis atque portentis di futura praedicunt Ci., portenta existimarunt quidam gravia esse, ostenta bona: alii portenta quaedam bona, ostenta quaedam tristia appellari Fest.

2. spak, spaka, spaček, nakaza, izrodek, pokveka, pošast, izvržek, izmeček (o ljudeh, živalih ali rastlinah): Lucr., H., O., Sen. rh., Plin., Iuv., Suet. idr., hominum pecudumque portenta Ci., Hercules nata portenta subegit H., quae virgineo portenta sub inguine latrant O. (o Scilinih (Skilinih) psih); metaf.: Gabinium et Pisonem, duo rei publicae portenta Ci. izvržka, izvrženca, multi … Catilinam atque illa portenta loquebantur Ci., propudium illud et portentum, L. Antonius Ci., foeda dictu sunt quae portentum illud ore suo lancinandum dixerit feceritque Sen. ph., quippe et Theodotus, magister auctorque totius belli, et ne virilia quidem portenta, Pothinus atque Ganymedes diversa per mare et terras fuga morte consumpti Fl.

3. izmišljena stvar, izmišljotina, (čudna) izmišljava, izmišljija, fikcija, fantazija, fantaziranje, (kruta) pripoved (štorija, zgodba), bajka, pravljica: Plin., Lucan., Petr. idr., poetarum et pictorum portenta Ci., portentum atque monstrum certissimum est esse aliquem humana specie et figura qui tantum immanitate bestias vicerit ut … Ci., utrum illa verba an portenta sint Ci., cetera de genere hoc monstra ac portenta loquontur Lucr., milliarios apros … linguas phoenicopterorum, et alia portenta luxuriae Sen. ph., his portentis atque praestigiis a Plinio Secundo scriptis Gell.

prîča ž
1. pripovedka, povest, zgodba: lovačka priča
2. pravljica, storija: priča za djecu
3. govorica: priča ide od usta do usta
4. prilika: govoriti u -ama; priča o sijaču, o sejaču; priča o dobrom sjemenu i kukolju
5. slabš. čenča: bapske -e