Franja

flexibilitáte f

1. upogljivost, prožnost

2. spremenljivost, nestalnost, fleksibilnost

flexibilité [flɛksibilite] féminin upogljivost, gibkost, elastičnost, prožnost

Geschmeidigkeit, die, prožnost, gibkost, voljnost

gȉpkōst ž, gipkòća ž gibkost, gibčnost, elastičnost, prožnost

give² [giv] samostalnik
popuščanje, popustljivost; prožnost

give and take izmenjava misli; obojestransko popuščanje, kompromis

liant, e [ljɑ̃, t] adjectif gibek prožen; družaben, ljubezniv, prijeten; masculin prožnost; ljubeznivost, priljubljenost; vezno sredstvo

avoir du liant biti priljuden, prijeten človek
être peu liant biti malo družaben

limberness [límbənis] samostalnik
gibčnost, upogljivost, prožnost

molleggiamento m prožnost, elastičnost

molleggio m (pl. -gi)

1. vzmeti

2. prožnost, elastičnost

mollitūdō -inis, f (mollis)

1. mehkost, voljnost: Lact., corporis, manuum Pac. ap. Gell., in pulmonibus inest … adsimilis spongiis mollitudo Ci., in ipso tactu est modus mollitudinis Ci., m. viarum Vitr.

2. gibčnost, prožnost: vocis Corn.

3. metaf.
a) rahločutnost, občutljivost, sentimentalnost: humanitatis Ci.
b) mehkužnost, bohotnost, razkošnost, bujnost: vitiorum Arn.

Nachgiebigkeit, die, prožnost; popustljivost

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

ȍpružnōst ž prožnost

pieghevolezza f

1. upogljivost, gibkost, prožnost

2. popustljivost

plasticité [-site] féminin plastičnost, oblikovalnost, gnetljivost; figuré prožnost, prilagodljivost, popustljivost, odjenljivost

resilience, resiliency [rizíliəns(i)] samostalnik
odskok, odskočitev, odbijanje, odboj (from od)
raztezanje, prožnost, elastičnost

resorte moški spol vzmet, pero; prožnost; gonilna sila, gibalo

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

souplesse [suplɛs] féminin gibčnost, voljnost, prožnost; spretnost; prilagodljivost, ubogljivost, popustljivost; mehkost (du cuir usnja)

souplesse du jonc, d'un acrobate prožnost, gibčnost trsa, akrobata
souplesse d'un diplomate spretnost diplomata
(familier) en souplesse z lagodnostjo, z lahkoto
sauter en souplesse z lahkoto skočiti
manœuvrer avec souplesse prožno, spretno, diplomatsko ravnati

souplesse tujka franc. f invar.

1. šport prožnost, gibčnost; sproščenost, mehkost gibov

2. pren. spretnost, prilagodljivost