Franja

busy² [bízi] pridevnik (busily prislov)
delaven, marljiv, priden; zaposlen; vihrav, nemiren, živahen; aktiven; vsiljiv, radoveden

to get busy lotiti se dela
to be busy in (ali at, with) ukvarjati se s čim

compendiōsus 3 (compendium)

1. uspešen, priden, učinkovit: Col.

2. prikrajšan, kratek: Ambr., Prud., tramites Iust. bližnjice, concepti sermonis c. verba Ap. Adv. compendiōsē: Th. Prisc., Cass., komp.: Th. Prisc., Sid., superl.: Cassian.

cumínte -ţi adj.

1. ubogljiv, priden

2. pameten

čalìškan -a -o (t. čalyškan) priden, marljiv

diligent [dílidžənt] pridevnik (diligently prislov)
marljiv, priden, prizadeven, delaven, vztrajen

diligēnte agg.

1. priden; marljiv (tudi slabš.):
scolaro diligente priden šolar
un diligente imitatore dei classici marljiv posnemovalec klasikov

2. natančen, skrben:
una ricerca diligente natančna raziskava

effectual [iféktjuəl] pridevnik (effectually prislov)
učinkovit; veljaven; uspešen; dejaven, tvoren, priden; krepak; resen, praktičen

to be effectual učinkovati

emsig marljiv, priden, prizadeven

fleißig marljiv, priden, skrben, Besucher, Zeitungsleser usw.: vnet; Adverb pridno, redno; Fleißiges Lieschen Pflanzenkunde vodenka

flȅtan -tna -o (srvn. vlat) priden, uren, ročen, spreten, izveden

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

gentil, le [žɑ̃ti, j] adjectif ljubezniv, prijazen; prijeten, všečen, ljubek, očarljiv; (ironično) čeden, lep; priden, ubogljiv

c'est gentil à vous, de votre part to je lepo od vas
c'est gentil!, me voilà gentil! (ironično) ta je pa lepa!
une gentille somme čedna (velika) vsota
elle est gentille comme tout (familier) nad vse je ljubka
être gentil avec quelqu'un biti ljubezniv s kom

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

hard-working [há:dwə:kiŋ] pridevnik
priden, delaven

hâtan -tna -o priden, maren

industrioso agg. priden; spreten; sposoben; vešč

industrious [indʌ́striəs] pridevnik (industriously prislov)
marljiv, priden, delaven
arhaično sposoben

industrius 3 (industrium antiqui dicebant indostruum quasi qui, quicquid ageret, intro strueret et studeret domi P. F., torej od indu-struo = in-struo, pravzaprav „notri gradeč“, „doma ustvarjalen“) delaven, vztrajen pri delu, prizadeven, podjeten, marljiv, priden, gibčen, spreten: id nisi industrii consequi non possunt Ci., homines gnavi atque industrii Ci., hominibus novis, industriis ... honores mandare Ci., vir Suet., gens Iust., armis i. Iuv.; komp. industrior Pl., industriior Ca. ap. Prisc., Caius Gracchus ap. Prisc.; adv. industriē: Ca. fr., Iust., Q., Suet., Fl., Amm., ea, quae imperasset, diligenter industrieque administrarent C.

laborieux, euse [-rjö, z] adjectif delaven, priden, marljiv; težaven, trudapoln, naporen; (stil) okoren, nelagoden

classe féminin laborieuse delavski razred
masses féminin pluriel laborieuses delovne množice
vie féminin laborieuse delovno življenje

laborioso agg.

1. težek, težaven, mučen:
parto laborioso težek porod (tudi pren.)

2. delaven, marljiv, priden