Franja

forsirati glagol
1. neformalno (dajati prednost) ▸ forszíroz
V resnici se izvaja aktivna kadrovska politika tako, da vsak forsira svoje ljudi. ▸ Valójában az aktív személyzeti politikát úgy valósítják meg,hogy mindenki a saját embereit forszírozza.

2. neformalno (siliti) ▸ forszíroz, erőltet
Vedno mi dvigne tlak, ko vidim otroke, ki jih starši forsirajo, da postanejo tisto, kar so si oni vedno želeli pa jim v mladosti ni uspelo. ▸ Mindig felmegy a vérnyomásom, amikor látom, hogy erőltetik a szülők a gyerekeket, hogy megvalósítsák az ő fiatalkori álmaikat.

3. neformalno (pretiravati) ▸ forszíroz, erőltet
Če naletite na odpor telesa, ne forsirajte, ampak začnite znova. ▸ Ha szervezete ellenkezik, ne erőltesse, hanem kezdje újra.

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

izkoristi|ti (-m) izkoriščati (uporabiti) nützen/nutzen (prednost den Vorteil, ugoden trenutek die Gunst der Stunde, vsak prost trenutek jede freie Minute), ausnutzen (priložnost/situacijo die Gelegenheit/ Situation, razpoložljiva sredstva die zur Verfügung stehenden Mittel; svoj položaj seine Stellung); in Anspruch nehmen (vašo pozornost/prijazno ponudbo Ihre Aufmerksamkeit/[Ihr] Ihr freundliches Angebot)
nesramno izkoristiti schamlos ausnutzen
izkoristiti priložnost die Gelegenheit ergreifen, eine Gelegenheit beim Schopfe packen

izrazít (-a -o) adj. espressivo, spiccato, marcato:
izrazite poteze obraza lineamenti marcati
izrazit glasbeni talent uno spiccato talento musicale
prednost gostujočega moštva je bila izrazita la squadra ospite era decisamente in vantaggio
fant je izrazit športnik il ragazzo è un tipo sportivo
jesti izrazito rastlinsko hrano seguire una dieta espressamente vegetariana

komparatíven (-vna -o) adj. comparativo; comparato:
komparativne znanosti scienze comparative
komparativna književnost letterature comparate
ekon. komparativna prednost vantaggio comparativo

korist ženski spol (-i …) der Nutzen; (prednost) der Vorteil
pravo gospodarska korist wirtschaftliche Vorteile
figurativno der Profit; -vorteil (posebna Sondervorteil, premoženjska Vermögensvorteil)
v korist zugunsten (von), (jemandem) zugute
biti v korist zugute kommen, zum Vorteil gereichen, neupravičeno: bevorteilen
pridobiti korist sich Vorteile verschaffen, profitieren (von)
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
brez koristi nutzlos, sinnlos
od tega ni koristi das bringt nichts

manjšinec samostalnik
(pripadnik manjšine) ▸ kisebbségiJezikovna pregrada je za Italijana nepremostljiva, za manjšinca pa je prednost. ▸ A nyelvi akadályok az olaszok számára leküzdhetetlenek, a kisebbségiek számára viszont ez előnyt jelent.

oponašan pridevnik
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánzott, mímelt, imitált
Vedenje in jezik igralcev in pop pevk sta lahko zlahka oponašana. ▸ A színészek és a popénekesnők viselkedése és nyelvhasználata könnyedén utánozható.

2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzott
Preprostost, s katero so modeli poslovanja lahko kopirani ter oponašani preko interneta, še poveča pritisk inoviranja in zmanjša dolgoročno konkurenčno prednost. ▸ Az, hogy az üzleti modellek könnyen másolhatók és utánozhatók az interneten, növeli az innovációs nyomást és csökkenti a hosszú távú versenyelőnyt.

posámeznik (-a) | -ica (-e) m, f singolo, individuo:
dajati prednost interesom posameznika pred skupnostjo privilegiare l'interesse del singolo rispetto alla comunità

pred (krajevno) devant, par-devant ; (nasproti) en face de ; (v navzočnosti) en présence de ; (časovno) avant de

pred kratkim récemment
pred očmi vseh devant (ali sous) les yeux de tout le monde
pred odhodom avant le départ, avant de partir
pred tremi dnevi il y a trois jours
pred vratmi devant la porte
strah pred sovražniki la crainte des ennemis
imeti prednost pred kom avoir la priorité sur quelqu'un

pred (krajevno) delante de ; (v navzočnosti od) ante, en presencia de

pred vratmi delante de la puerta
pred menoj ante mí en mi presencia
pred sodnikom ante el juez
imeti pred seboj tener delante (de sí)
predvsem sobre todo
imeti prednost pred kom preceder a alg; (časovno) antes de; con anterioridad a
pred odhodom antes de la partida, antes de partir
pred časom (predčasno) antes de la hora, demasiado temprano; fig prematuramente
5 minut pred 12. uro las doce menos cinco
pred kratkim hace poco
pred enim tednom, pred tednom dni hace ocho días
pred 14 dnevi hace quince días
pred potekom enega tedna (14 dni) antes de ocho (quince) días

préd² (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

préd hišo before (ali in front of) the house
préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
préd polnočjo before midnight
10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
préd poldnevom in the morning, in the forenoon
préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
préd kratkim recently, of late, lately
préd vsem first of all, above all
(prav) préd mojimi očmi before my very eyes
ne préd 10. uro not till ten o'clock
dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
préd nekaj urami a few hours back
delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
tekla je préd nami she ran ahead of us
vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
ne pride mi več préd oči he shuns me
od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)

pridobi|ti (-m) pridobivati

1. (postati boljši, dobiti boljši videz ipd.) gewinnen (z durch)

2. (dobiti) bekommen, erlangen, izkušnje: erwerben (dodatno dazuerwerben, hinzuerwerben); dovoljenje, soglasje: einholen (eine Stellungnahme einholen); (priskrbeti si) sich verschaffen
pridobiti: z branjem erlesen
z delom erarbeiten
z dobrikanjem erschmeicheln
z izsiljevanjem erpressen
z zvijačo erlisten
po hudih težavah abringen (jemandem (etwas))
s hlinjenjem erheucheln
s poroko erheiraten
s prevaro erschleichen
pridobiti na času Zeit gewinnen
pridobiti prednost/korist sich Vorteile verschaffen
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen, die Erfahrung machen, [daß] dass …
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um
pridobiti si domovinsko pravico sich einbürgern

3.
pridobiti za kaj koga gewinnen für, svojo stran auf seine Seite bringen, für sich einnehmen

4. tehnika gewinnen, rudarstvo abbauen, kemija darstellen
|
kar je kdo pridobil sam selbsterworben

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

prvénstven paramount

prvénstvene važnosti of paramount importance
prvénstveno prislov first of all, above all, in the first place
dati prvénstveno prednost to give high priority (to)

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srednjeprogaš samostalnik
1. v športu (športnik) ▸ középtávfutóBil je odličen srednjeprogaš in državni prvak v maratonu. ▸ Kiváló középtávfutó és országos maratoni bajnok volt.

2. (letalo) ▸ közepes hatótávolságú, közép-hatótávolságú
To letalo je najštevilnejši srednjeprogaš na svetu, vendar njegova prednost pred konkurenčnimi airbusi vse bolj kopni. ▸ A befogadóképességet tekintve ez a világ legnagyobb közepes hatótávolságú repülőgépe, de az előnye a konkurens légibuszokkal szemben egyre csökken.
Boeing je predelal svojega najštevilnejšega srednjeprogaša na svetu, model 737-700. ▸ A Boeing újratervezte a 737-700-ast, a világ leggyakoribb közép-hatótávolságú utasszállító repülőgépét.

teren [é] moški spol (-a …) das Gelände (za testiranje Testgelände, Versuchsgelände), das Terrain
… terena Gelände-
(opis die Geländebeschreibung, posnetek die Geländeaufnahme, premik die Geländeverschiebung, der Geländeabbruch, prikaz die Geländedarstellung, skica die Geländeskizze)
na terenu im Gelände
delo na terenu der Außendienst
delati na terenu gradbeništvo, arhitektura auf Montage arbeiten
figurativno sondirati teren auf den Busch klopfen, einen Vorstoß wagen
šport prednost domačega terena der Platzvorteil
šport močan na domačem terenu moštvo: heimstark

točk|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) figurativno der Punkt
točka dnevnega reda Punkt der Tagesordnung, Tageordnungspunkt (TOP), znotraj člena/paragrafa: die Ziffer
bistvena/ključna/odločilna točka der springende Punkt
fiksna točka Fixpunkt
glavna točka Hauptpunkt, (srž) Kernpunkt (glavna točka obtožnice pravo Hauptanklagepunkt)
močna točka (prednost) starke Seite
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
nasprotna točka Gegenpunkt
navezna točka Bezugspunkt
navezovalna točka Anknüpfungspunkt, Ansatzpunkt
oporna točka Stützpunkt, (indic) Anhaltspunkt
orientacijska točka Orientierungspunkt
osrednja točka Mittelpunkt, Drehpunkt, Schwerpunkt
točka programa Programmpunkt
ranljiva točka Angriffspunkt, schwache Stelle, die Blöße
sporna točka/ točka spora Streitpunkt
stalna točka Festpunkt
stična točka Berührungspunkt
stranska točka Nebenpunkt
šibka točka schwache Seite, schwacher/neuralgischer Punkt, Schwachstelle, Schwachpunkt, die Blöße
biti na najnižji točki einen/den Tiefstand erreicht haben
na najnižji točki auf dem Tiefpunkt
po točkah punktweise, Punkt für Punkt
pokazati svojo šibko točko sich eine Blöße geben
koncentrirano na ključne točke schwerpunktmäßig
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik