Franja

Gruß, der, (-es, Grüße) pozdrav (an komu); zum Gruß v pozdrav; einen Gruß ausrichten sporočiti pozdrave; mit besten/herzlichen Grüßen lep/prisrčen pozdrav

hail³ [héil] samostalnik
pozdrav, klicanje (ladji); doseg (glasu)

within hail dovolj blizu za pozdrav; dostopen, zaupljiv

ogóvor -a m
1. nagovor: brez -a je šel mimo
bez riječi, bez reči je prošao, prošao je a da nije ni progovorio
2. oslovljenje, oslovljavanje: izreči ogovor
3. nagovor, pozdrav, pozdravne rrječi, reči

pòzdrāvlje s pozdrav: bratsko pozdravlje svima vama od drugova iz Jugoslavije

pozdravljénje s pozdrav: Andeosko pozdravljenje = Pozdravljenje andeosko

saludo moški spol pozdrav; vojska častna (pozdravna) salva

¡muchos saludos a su hermano! mnogo pozdravov Vašemu bratu

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)

salút m (lat. salus -utis) salut, pozdrav

salút -uri n pozdrav
□ salut de bun venit dobrodošlica

salutación ženski spol pozdrav

salutáre -ări

I. f pozdrav

II. interj. zdravo, živijo

salūtātiō -ōnis, f (salūtō -are)

1. pozdràv, pozdrávljanje, pozdravilo: quis denique communi salutatione dignum putet CI., armis demissis salutationem more militari facere AUCT. B. AFR. pozdraviti po vojaško (po vojaški navadi), po vojaško izkazati čast, inter exercitus salutationem factam (sc. esse) L. da sta se vojski po vojaško pozdravili, salutationem reddere T. vrniti (vračati) pozdrav, odzdraviti (odzdravljati), mutuā salutatione factā CU. ali salutatione acceptā ac redditā MACR. po medsebojnem (obojestranskem) pozdravu; o pis(me)nem pozdravu: mihi potuit esse ... gravior ulla salutatio CI.

2. occ.
a) pozdravljanje kakega imenitnika na njegovem domu, obisk (obiski), poklòn (poklóni), poklonitev, poklanjanje, izkaz (izkazovanje) spoštovanja (časti), državniški obisk, uradni obisk, vljudnostni obisk: dare se salutationi amicorum CI. EP., ubi salutatio defluxit CI. EP., salutationes matutinae SEN. PH., per diversas domos salutationem meritoriam circumferre SEN. PH.; o obiskih in zaslišanjih pri cesarju: nec tuas salutationes fuga et vastitas sequitur PLIN. IUN., promiscuis salutationibus admittebat (sc. Augustus) et plebem SUET., opperientes salutationem Caesaris GELL.
b) (o pozdravljanju = čaščenju božanstev v njihovih svetiščih) pozdràv, pozdrávljanje, čaščenje, izkazovanje časti, molitev (molitve): in conspectu salutationes facere VITR. opravljati svoje molitve, deae perfectis salutationibus AP. po končanih molitvah na čast boginji.

salutation [sæljutéišən] samostalnik
pozdrav, pozdravljanje; nagovor (v pismu), pozdravna formula

in salutation v pozdrav
the Angelic Salutation religija avemarija

salutation [-lütasjɔ̃] féminin pozdrav; (religion)

salutation angélique angelsko češčenje
avec mes meilleures salutations, mes salutations distinguées z odličnim spoštovanjem (konec pisma)

salutazione f knjižno pozdrav:
salutazione angelica biblijsko angelski pozdrav

salute¹ [səlú:t] samostalnik
pozdrav, pozdravljanje
vojska salutiranje, vojaški pozdrav, izkazanje časti
vojska pozdravni streli, salva
arhaično objem, poljub (ob srečanju, slovesu)

to fire a salute of 11 guns izstreliti salvo iz 11 topov
to stand at the salute salutirati
to take the salute sprejeti, prevzeti pozdrav (o častniku); izvesti pregled (čet itd.)

saluto m

1. pozdrav (tudi ekst.):
saluto cordiale, freddo prisrčen, hladen pozdrav
saluto militare voj. vojaški pozdrav
levare, togliere il saluto a qcn. ekst. prekiniti s kom vse odnose
porgere a qcn. il saluto a nome di pozdraviti koga v imenu
ricambiare il saluto, rispondere al saluto (di) odzdraviti (komu)

2.
saluti pl. (v pismih)
cari, cordiali, affettuosi, tanti saluti prisrčne pozdrave
distinti saluti s spoštovanjem

salva ženski spol salva; pozdrav

salva de aplausos viharno odobravanje

salveō -ēre (salvus)

1. biti zdrav, dobro se imeti, „zdravstvovati“; večinoma le kot pozdrav v imper. salvē, salvēte, salvētō in v fut. salvēbis bodi zdràv (zdráva)!, bodite zdravi!, na zdravje!, zdravo!, zdravstvuj(te)!, pozdravljen (pozdravljena) bodi!, pozdravljeni bodite!, blagor ti (vam) (bodi)!, bog te (vas) sprejmi!, dobrodošel (dobrodošla, dobrodošli)!, (na cesarskem dvoru) dobro jutro!, dober dan! (za „dober večer!“ so uporabljali ave ali vale): salvete, inquam PL., salve, adulescens. Et tu multum (lepo) salveto, adulescentula PL., o bone custos, salve TER., salvebis a meo Cicerone CI. EP. moj Ciceron (moj sin) te pozdravlja, se ti priporoča, morem ... obstinatissime retinuit, ut liberti servique bis die frequentes adessent et mane salvere (dobro jutro!), vesperi valere (dober večer!) sibi dicerent SUET.; v besedni igri: salve. Salvere me iubes, quoi tu abiens adfers morbum? PL., salve. Egon salva sim, quae siti sicca sum? PL., salve. Satis mihi est tuae salutis, nihil moror, non salveo PL.; pri slovesni omembi kakega božanstva, imenitne osebe ali reči: salve, vera Iovis proles V., salve, o venusta Sirmio CAT., salve, cura deûm TIB., salve, parens frugum, Saturnia tellus V., grata testudo Iovis, o laborum dulce lenimen medicumque, salve rite vocanti! H., salve, laeta dies O.; iron.: salvete, fures PL.; v inf., odvisnem od iubere = da(ja)ti ali pustiti koga pozdraviti, poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), (za)želeti komu zdravje ali dobro, pozdraviti (pozdravljati) koga: iusseram salvere te PL., Dionysium velim salvere iubeas CI. EP. pozdravi mi, prosim Dionizija, regem parentemque urbis Romanae omnes salvere iubent L., prior salvere iubet H.

2.
a) redno pri poslavljanju =) bodi (mi) zdràv (zdráva)!, bodite (mi) zdravi!, zdràv (zdráva) ostani!, zdravi ostani(te)!, bog te (vas) obvaruj!, zbogom!: salve atque vale PL., salve, vale CI. EP.; pri poslavljanju od umrlih: VARR. AP. SERV., salve aeternum mihi V., salvete cineres umbraeque paternae V., salve supremam supremumque vale STAT.
b) (pri kihanju) salvere iubere aliquem (za)klicati komu „na zdravje“: salvere Githona iubet PETR.