Franja

lop³ [lɔp]

1. neprehodni glagol
mahedrati, viseti; pohajkovati (about)

2. prehodni glagol
povesiti, povešati

niederschlagen^* potolči; auf den Boden: podreti na tla; den Blick, die Augen: povesiti (pogled, oči); Fieber: zbiti, zbijati; eine Revolte, einen Verdacht: zatreti, zadušiti; einen Antrag: zavrniti; ein Verfahren: ustaviti; sich niederschlagen ein Stoff: Chemie obarjati se; Dampf: usedati se, (sedimentieren) obarjati se; sich niederschlagen in izraziti se v, priti do izraza v

òbjesiti -īm (ijek.), òbesiti -īm (ek.)
I.
1. obesiti: objesiti što o klin, komu što o vrat; objesiti posao na klin, o klin, što o veliko zvono; objesiti osudenika
2. povesiti: objesiti krila, glavu
II. objesiti se
1. obesiti se: objesio se ocu o vrat; pokušao je da se objesi
2. povesiti se: usne mu se objesile

obòriti òborīm
I.
1. podreti: oboriti drvo, protivnika, kuću
2. povesiti: oboriti glavu, oči
3. zaklati: oboriti najbolje jagnje
4. prevrniti: oboriti stolicu
5. vreči: oboriti na ispitu; revolucionari su oborili režim
6. sprožiti: oboriti vatru ustreliti
7. znižati: oboriti cijene
II. oboriti se
1. vreči se: oboriti se na jestvine
2. zavaliti se, zvaliti se: pred njega se oborio ničice čovjek kao gora
3. napasti: oboriti se na koga

obòsti obòdēm
1. spodbosti: obosti konja
2. zabosti: obosti komu štap pred noge
3. ekspr. povesiti: mazga obode ušima

oklèmbesiti -īm
I. povesiti: Miloš jadan oklembesio glavu
II. oklembesiti se povesiti se, obesiti se: drveće požutelo, lišće mu se oklembesilo; zaspala je mala usput pa se oklembesila majci na ruku

opústiti òpustīm
1. popustiti, zrahljati: opustiti uzdu, konop
2. povesiti: opustiti krila
3. opustiti: da postanem bogzna kakav spahija, opet ovaj dućan ne bih opustio

osmóljiti òsmōljīm povesiti: osmoljiti nos, lice

otòboliti -īm, otobóijiti otòbōljīm povesiti: otoboliti usne; otoboljene usne, oči

pencher [pɑ̃še] verbe transitif nagniti, skloniti, povesiti; poševno držati ali postaviti; verbe intransitif biti ali stati nagnjen, poševen; nagibati se (à, pour k, za)

se pencher skloniti se, pripogniti se; figuré truditi se, zanimati se, baviti se (sur z)
pencher la tête povesiti glavo
faire pencher la balance (figuré) odločiti, prinesti odločitev
se pencher sur un problème študirati problem, baviti se s problemom
défense de se pencher par la fenêtre prepovedano je nagibati se skoz okno

plecá plec

I. vi.

1. odpotovati, odhajati, oditi, odpeljati (se)

2. odpravljati se, odpraviti se

II. vr./vt.

1. upogibati (se), upogniti (se)

2. skloniti (se)

3. prikloniti se

4. nagibati (se), nagniti (se)

5. povesiti (se)

podvúći podvúčēm, oni podvúkū, podvúci, podvúkoh pȍdvūče, pòdvūkao podvúkla, podvúčen -a
I.
1. potegniti pod, poriniti pod: podvući sanduk pod krevet
2. spodviti: podvući rep
3. podčrtati: podvući najvažnije riječi u tekstu
4. poudariti, naglasiti: podvući glavnu misao
5. ekspr. podvući pod koga meku postelju prilizniti se komu
6. povesiti: podvući pogled povesiti oči
II. podvući se zlesti: podvući se kome pod kožu

pokúnjiti pòkūnjīm
I.
1. povesiti: pokunjiti nos
2. kloniti, skloniti: oni pokunjili glave, pogledaju se ispod očiju
II. pokunjiti se
1. povesiti se: cvijet se pokunjio
2. kloniti: od sramote se pokunjio

pòniknuti -nēm
1. vznikniti, pognati, vzkliti, zrasti: trava je bogato ponikla; neprijatelj kao da je iz zemlje ponikao
2. povesiti: poniknuti oči; nikom poniknuti globoko povesiti glavo

pòvjesiti -īm (ijek.), pòvesiti -īm (ek.) povesiti

pòvješati -ām (ijek.), pòvešati -ām (ek.) povesiti, pobesiti: povješati rublje, osudenike

prèvjesiti -īm (ijek.), prèvesiti -īm (ek.)
I.
1. pregrniti, zagrniti: prevjese nevjestu s mladoženjom preko glave jednim ličnjakom
2. obesiti: nakon kratke igre prevjesio bih o rame svoju školsku torbu
3. povesiti: čudna to beše žena, očiju nekako prevešenih
II. prevjesiti se prevesiti se: grane se prevjesile nad njivom; čovjek se bješe prevjesio preko prozora

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

sag [sæg]

1. samostalnik
povešenje (vrvi), uleknitev, ukrivljenost, udrtost, depresija; popuščanje, upad(anje)
ekonomija začasen padec cen
navtika odvračanje ladje od prave smeri

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
ulekniti (se), povesiti (se), ukriviti (se), upogniti (se), pogrezniti (se); (o cenah) pasti
navtika kreniti s prave smeri; nagniti se na stran (most, vrata); znižati (cene)

sagging market ekonomija popuščajoče tržišče
sagging shoulders viseča ramena
to sag in price pasti v ceni
the bridge sags most se (v sredini) poveša, useda

senken den Blick, Kopf, Fahnen usw.: povesiti; (herunterlassen) spustiti, spuščati; Preise, Zahlen, Fieber, Blutdruck usw.: znižati, die Stimme: pridušiti, utišati; sich senken spuščati se; Niere usw.: povesiti se, Löhne, steuern usw.: znižati se; Boden: spuščati se, (absinken) pogrezati se, pogrezniti se; etwas in ein Herz senken figurativ vsaditi v srce; Technik pogrezniti, povesiti, potopiti, spuščati; Metallurgie greziti; heben und senken dvigati in spuščati