Franja

Zadetki iskanja

  • délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

    duševno délo brainwork, headwork
    délo ročno manual work, manual labour
    javna déla public works pl
    délo od kosa piecework
    naloženo délo task
    délo zunaj hiše outdoor work
    nočno délo night work, pogovorno nights pl
    običajno délo ordinary labour
    priložnostno délo odd job
    obvezno délo compulsory work
    kvalificirano délo skilled work
    pisarniško délo clerical work
    poljsko délo farm work, agricultural labour
    prisilno délo forced labour, penal servitude
    prostovoljno délo voluntary work
    pogodbeno délo contract work
    nestrokovno délo unskilled work
    ročno, fino délo fancywork
    žensko ročno délo needlework
    rutinsko, tekoče délo routine work
    mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
    površno délo bungled (ali botched) work
    brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
    zmožen za délo able to work
    s trdim, težkim délom by working hard
    borza déla employment agency, labour exchange
    pravica do déla the right to work (ali to a job)
    program déla work programme
    ustavitev déla cessation of work
    področje déla sphere of activity (ali of action)
    nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
    temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
    pri délu at work
    na délo! get to work!
    délo na črno žargon scab labour
    družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
    presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
    svobodna menjava déla free change of employment
    združeno (živo) délo associated (current) labour
    plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
    pogoji za délo labour conditions
    biti pri délu to be at work
    vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
    dati komu délo to give someone work, to give someone employment
    to je težko délo it is uphill work
    iti na délo to go to work
    iskati délo to look for a job
    vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
    izogibati se déla to dodge work
    biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
    lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
    zopet se lotiti déla to resume work
    biti brez déla to be out of work
    imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
    imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
    nastopiti délo to start work
    izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
    je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
    odkazati komu neko délo to set someone a task
    posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
    povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
    opravljati délo to do a job
    délo stoji, počiva work is at a standstill
    končati s svojim délom to get one's work done
    imel sem neko délo I had a job to do
    čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
    ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
    vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
    obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
    ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
    rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
    dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
    čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
    pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
    on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
    tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
    živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
    brez déla ni jela you get nothing for nothing
    dober začetek je pol déla a good start is half the battle
    po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
    po délu spoznaš človeka by their works you will know them
  • diplomacíja diplomatie ženski spol ; carrière ženski spol diplomatique; habileté ženski spol , tact moški spol (dans la conduite d'une affaire)

    posvetiti se diplomaciji se destiner à la diplomatie
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • investirati glagol
    1. (o denarju) ▸ befektet, beruház
    investirati v delnice ▸ részvényekbe befektet
    investirati v sklad ▸ alapba befektet
    investirati v nepremičnine ▸ ingatlanba beruház
    investirati v projekt ▸ projektbe beruház
    investirati v prihodnost ▸ jövőbe befektet
    investirati v gospodarstvo ▸ gazdaságba befektet
    investirati sredstva ▸ eszközöket befektet
    investirati denar ▸ pénzt befektet
    sklad investira ▸ az alap befektet
    podjetje investira ▸ vállalat beruház, vállalkozás beruház
    investirati na trg ▸ piacba befektet
    pametno investirati ▸ okosan befektet
    intenzivno investirati ▸ intenzíven beruház
    veliko investirati ▸ sokat beruház
    investirati v stroj ▸ gépbe beruház
    Kmetje veliko investirajo v stroje za delo na polju ali travnikih. ▸ A gazdák nagy összegeket fektetnek be földek vagy rétek megmunkálására szolgáló gépekbe.
    investirati v tehnologijo ▸ technológiába beruház
    investirati v izobraževanje ▸ oktatásba beruház
    Ljudje investirajo tudi v umetniške zbirke, katerih vrednost sčasoma narašča. ▸ Az emberek műgyűjteményekbe is befektetnek, amelyek értéke idővel növekszik.

    2. (posvetiti se) ▸ befektet
    investirati energijo ▸ energiát befektet
    investirati čas ▸ időt befektet
    Trudim se, da ima vsaka pot, vsako dejanje, kamor investiram čas, nekakšen rezultat in da ustvari opazen premik. ▸ Arra törekszem, hogy minden útnak, minden cselekedetnek, amibe az időmet fektetem, legyen valamilyen eredménye és észrevehető változást hozzon.
    Mislim, da bo treba investirati vse naše moči in vse sile, da se bo uresničila ideja o skupnih olimpijskih igrah. ▸ Úgy gondolom, hogy minden erőnket és minden erőfeszítésünket be kell fektetnünk, hogy a közös olimpiai játékok gondolata valósággá váljon.
  • mášnik priest

    posvetiti v mášnika to ordain (koga someone)
    biti posvečen v mášnika to be ordained
  • mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

    ob mórju by the sea
    na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
    na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
    onstran mórja beyond the sea
    prek mórja overseas, oversea
    odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
    Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
    Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
    Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
    Severno mórje the North Sea
    Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
    Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
    kipenje mórja surf (of the sea)
    mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
    bitka na mórju naval battle
    nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
    razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
    mórje krví (figurativno) seas pl of blood
    mórje oblakov a sea of clouds
    mórje težav a sea of troubles
    vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
    iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
    peljati se čez mórje to cross the sea
    biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
    potovati po mórju to voyage
    potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
    mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
    pasti v mórje (s krova) to fall overboard
    vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
    to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
    mórje obliva obalo the sea washes the coast
    navadil sem se na mórje I have got used to the sea
    posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
    vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
    kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean
  • pésništvo (-a) n poesia, poesie; ekst. musa; Parnaso:
    ljudsko pesništvo poesia popolare
    avantgardno pesništvo poesia d'avanguardia
    posvetiti se pesništvu salire in Parnaso
  • pisateljevanje samostalnik
    (o pisanju leposlovja) ▸ írás, írói tevékenység
    poklicno pisateljevanje ▸ hivatásos írói tevékenység
    posvetiti se pisateljevanju ▸ írásnak szenteli magát
    ukvarjati se z pisateljevanjem ▸ írással foglalkozik
    preživljati se z pisateljevanjem ▸ írásból él
    Preživljal se je s pisateljevanjem in novinarstvom. ▸ Írással és újságírással kereste a kenyerét.
  • poklíc profesión f ; (rokodelski) oficio m

    po poklicu de profesión
    svoboden (trgovski) poklic profesión liberal (mercantil)
    lotiti se poklica adoptar una profesión, tomar un oficio
    opravljati poklic ejercer una profesión; practicar un oficio
    posvetíti se poklicu dedicarse a una profesión (ozir. a un oficio)
    on je zgrešil poklic ha errado la vocación
    brez poklica sin oficio ni beneficio
  • polítika politics pl (s konstr. v sg), policy

    polítika neuvrščenosti policy of nonalignment
    notranja polítika domestic policy (ali affairs pl)
    zunanja polítika foreign policy
    polítika sile power politics
    slepa (nojeva) polítika head-in-the-sand (ali ostrich) policy
    polítika pritiska policy of squeeze
    finančna polítika financial policy
    igrati vlogo v polítiki to take part in politics
    govoriti o polítiki to talk politics
    posvetiti se polítiki to go into politics
    tržna polítika marketing policy
    poštenost je najboljša polítika honesty is the best policy
    v polítiki je vse dovoljeno in politics no holds are barred
    vodenje polítike policy making
    polítika emisije denarja currency issue policy
    monetarna kreditna polítika monetary credit policy
  • polítika (-e) f politica:
    ukvarjati se s politiko fare politica
    posvetiti se politiki darsi alla politica
    zunanja politika politica estera
    kavarniška politika politica da caffè
    politika čistih rok politica delle mani pulite
    strankarsko aktivna politika politica militante
    pren. politika čakanja attendismo
    ekon. dohodkovna politika politica dei redditi
    ekon., hist. nova ekonomska politika, NEP Nuova Politica Economica, NEP
    ekon. denarna politika politica monetaria
    politika rasnega razlikovanja segregazionismo, apartheid angl.
  • polítika política f

    agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
    kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
    obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
    politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
    politika moči política de fuerza
    govoriti o politiki hablar de política
    zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
    posvetiti se politiki dedicarse a la política
  • popévkarstvo (-a) n attività dei cantanti; canzone:
    posvetiti se popevkarstvu dedicarsi alla canzone
  • posvéčati ➞ posvetiti

    posvéčati večino svoje pozornosti... to devote most of one's attention to...
    on posveča mnogo časa študiju he devotes a lot of time to his studies
    namen posvečuje sredstva the end justifies the means
    posvéčati se to devote oneself (to)
  • posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
    življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
    prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali

    2. dedicare, mettere:
    posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie

    3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
    posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
    posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
    cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio

    4. pren. iniziare a:
    posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti

    B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
    posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
    posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
    posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
    ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs.
  • posvéčati glej posvetiti
  • posveč|evati (-ujem) posvetiti [heilighalten] heilig halten, heiligen
  • pozornost [ó] ženski spol (-i …)

    1. (zanimanje, koncentracija) die Aufmerksamkeit
    nakloniti pozornost komu/čemu (jemandem/einer Sache) Aufmerksamkeit schenken
    posvečati pozornost komu/čemu (jemandem/einer Sache) seine Aufmerksamkeit schenken/widmen

    2. (pazljivo spremljanje) das Augenmerk
    glavna pozornost das Hauptaugenmerk
    posvetiti pozornost čemu: sein Augenmerk auf (etwas) richten

    3. ki jo izkazujemo: die Aufmerksamkeit (drobna kleine); (naklonjenost, ljubezen) do otroka, drugega človeka: die Zuwendung

    4. ki jo kdo/kaj zbuja: das Aufsehen, die Aufmerksamkeit
    obračati pozornost nase sich bemerkbar machen
    pritegniti pozornost nekoga/čigavo (seine/meine) Aufmerksamkeit fesseln, (jemanden) hellhörig machen, (jemanden) aufmerken lassen, (jemandem) auffallen
    zbujati pozornost Aufsehen erregen, Aufmerksamkeit erregen/fesseln/finden, auffallen, auffallend sein, splošno: von sich reden machen, Schlagzeilen machen
    ki zbuja pozornost [aufsehenerregend] Aufsehen erregend
    biti v središču pozornosti im Rampenlicht stehen, im Mittelpunkt stehen

    5.
    posvečati (glavno) pozornost čemu: (imeti za posebno pomembno) Gewicht legen (auf), das Hauptgewicht legen (auf), (etwas) [großschreiben] groß schreiben
  • pozórnost (-i) f

    1. attenzione:
    posvetiti pozornost čemu dedicare attenzione a qcs.
    biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
    obrniti pozornost na kaj richiamare l'attenzione su qcs.
    vzbujati pozornost destare attenzione, dare nell'occhio
    pozornost zbujajoč appariscente, chiassoso, vistoso

    2. pensiero, premura; attenzioni:
    obsipati koga s pozornostjo usare ogni premura nei confronti di qcn.; usare mille attenzioni a qcn.; essere pieno di attenzioni per qcn.
    biti deležen posebne pozornosti essere oggetto di attenzioni particolari
  • pozórnost atención f ; cuidado m ; (do žensk) galantería f

    majhna pozornost (darilo) un pequeño obsequio
    zbujajoč pozornost vistoso, espectacular; (barva) chillón, (obleka) llamativo
    posvetiti svojo pozornost na, k dedicar su atención a, prestar atención a
    obsul jo je s svojo pozornostjo la colmó de atenciones
    zbuditi, pritegniti pozornost atraer la atención