délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil
duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them
Zadetki iskanja
- diplomacíja diplomatie ženski spol ; carrière ženski spol diplomatique; habileté ženski spol , tact moški spol (dans la conduite d'une affaire)
posvetiti se diplomaciji se destiner à la diplomatie - gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - investirati glagol
1. (o denarju) ▸ befektet, beruházinvestirati v delnice ▸ részvényekbe befektetinvestirati v sklad ▸ alapba befektetinvestirati v nepremičnine ▸ ingatlanba beruházinvestirati v projekt ▸ projektbe beruházinvestirati v prihodnost ▸ jövőbe befektetinvestirati v gospodarstvo ▸ gazdaságba befektetinvestirati sredstva ▸ eszközöket befektetinvestirati denar ▸ pénzt befektetsklad investira ▸ az alap befektetpodjetje investira ▸ vállalat beruház, vállalkozás beruházinvestirati na trg ▸ piacba befektetpametno investirati ▸ okosan befektetintenzivno investirati ▸ intenzíven beruházveliko investirati ▸ sokat beruházinvestirati v stroj ▸ gépbe beruházKmetje veliko investirajo v stroje za delo na polju ali travnikih. ▸ A gazdák nagy összegeket fektetnek be földek vagy rétek megmunkálására szolgáló gépekbe.investirati v tehnologijo ▸ technológiába beruházinvestirati v izobraževanje ▸ oktatásba beruházLjudje investirajo tudi v umetniške zbirke, katerih vrednost sčasoma narašča. ▸ Az emberek műgyűjteményekbe is befektetnek, amelyek értéke idővel növekszik.
2. (posvetiti se) ▸ befektetinvestirati energijo ▸ energiát befektetinvestirati čas ▸ időt befektetTrudim se, da ima vsaka pot, vsako dejanje, kamor investiram čas, nekakšen rezultat in da ustvari opazen premik. ▸ Arra törekszem, hogy minden útnak, minden cselekedetnek, amibe az időmet fektetem, legyen valamilyen eredménye és észrevehető változást hozzon.
Mislim, da bo treba investirati vse naše moči in vse sile, da se bo uresničila ideja o skupnih olimpijskih igrah. ▸ Úgy gondolom, hogy minden erőnket és minden erőfeszítésünket be kell fektetnünk, hogy a közös olimpiai játékok gondolata valósággá váljon. - mášnik priest
posvetiti v mášnika to ordain (koga someone)
biti posvečen v mášnika to be ordained - mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow
ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean - pésništvo (-a) n poesia, poesie; ekst. musa; Parnaso:
ljudsko pesništvo poesia popolare
avantgardno pesništvo poesia d'avanguardia
posvetiti se pesništvu salire in Parnaso - pisateljevanje samostalnik
(o pisanju leposlovja) ▸ írás, írói tevékenységpoklicno pisateljevanje ▸ hivatásos írói tevékenységposvetiti se pisateljevanju ▸ írásnak szenteli magátukvarjati se z pisateljevanjem ▸ írással foglalkozikpreživljati se z pisateljevanjem ▸ írásból élPreživljal se je s pisateljevanjem in novinarstvom. ▸ Írással és újságírással kereste a kenyerét. - poklíc profesión f ; (rokodelski) oficio m
po poklicu de profesión
svoboden (trgovski) poklic profesión liberal (mercantil)
lotiti se poklica adoptar una profesión, tomar un oficio
opravljati poklic ejercer una profesión; practicar un oficio
posvetíti se poklicu dedicarse a una profesión (ozir. a un oficio)
on je zgrešil poklic ha errado la vocación
brez poklica sin oficio ni beneficio - polítika politics pl (s konstr. v sg), policy
polítika neuvrščenosti policy of nonalignment
notranja polítika domestic policy (ali affairs pl)
zunanja polítika foreign policy
polítika sile power politics
slepa (nojeva) polítika head-in-the-sand (ali ostrich) policy
polítika pritiska policy of squeeze
finančna polítika financial policy
igrati vlogo v polítiki to take part in politics
govoriti o polítiki to talk politics
posvetiti se polítiki to go into politics
tržna polítika marketing policy
poštenost je najboljša polítika honesty is the best policy
v polítiki je vse dovoljeno in politics no holds are barred
vodenje polítike policy making
polítika emisije denarja currency issue policy
monetarna kreditna polítika monetary credit policy - polítika (-e) f politica:
ukvarjati se s politiko fare politica
posvetiti se politiki darsi alla politica
zunanja politika politica estera
kavarniška politika politica da caffè
politika čistih rok politica delle mani pulite
strankarsko aktivna politika politica militante
pren. politika čakanja attendismo
ekon. dohodkovna politika politica dei redditi
ekon., hist. nova ekonomska politika, NEP Nuova Politica Economica, NEP
ekon. denarna politika politica monetaria
politika rasnega razlikovanja segregazionismo, apartheid angl. - polítika política f
agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
politika moči política de fuerza
govoriti o politiki hablar de política
zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
posvetiti se politiki dedicarse a la política - popévkarstvo (-a) n attività dei cantanti; canzone:
posvetiti se popevkarstvu dedicarsi alla canzone - posvéčati ➞ posvetiti
posvéčati večino svoje pozornosti... to devote most of one's attention to...
on posveča mnogo časa študiju he devotes a lot of time to his studies
namen posvečuje sredstva the end justifies the means
posvéčati se to devote oneself (to) - posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali
2. dedicare, mettere:
posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie
3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio
4. pren. iniziare a:
posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti
B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs. - posvéčati glej posvetiti
- posveč|evati (-ujem) posvetiti [heilighalten] heilig halten, heiligen
- pozornost [ó] ženski spol (-i …)
1. (zanimanje, koncentracija) die Aufmerksamkeit
nakloniti pozornost komu/čemu (jemandem/einer Sache) Aufmerksamkeit schenken
posvečati pozornost komu/čemu (jemandem/einer Sache) seine Aufmerksamkeit schenken/widmen
2. (pazljivo spremljanje) das Augenmerk
glavna pozornost das Hauptaugenmerk
posvetiti pozornost čemu: sein Augenmerk auf (etwas) richten
3. ki jo izkazujemo: die Aufmerksamkeit (drobna kleine); (naklonjenost, ljubezen) do otroka, drugega človeka: die Zuwendung
4. ki jo kdo/kaj zbuja: das Aufsehen, die Aufmerksamkeit
obračati pozornost nase sich bemerkbar machen
pritegniti pozornost nekoga/čigavo (seine/meine) Aufmerksamkeit fesseln, (jemanden) hellhörig machen, (jemanden) aufmerken lassen, (jemandem) auffallen
zbujati pozornost Aufsehen erregen, Aufmerksamkeit erregen/fesseln/finden, auffallen, auffallend sein, splošno: von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ki zbuja pozornost [aufsehenerregend] Aufsehen erregend
biti v središču pozornosti im Rampenlicht stehen, im Mittelpunkt stehen
5.
posvečati (glavno) pozornost čemu: (imeti za posebno pomembno) Gewicht legen (auf), das Hauptgewicht legen (auf), (etwas) [großschreiben] groß schreiben - pozórnost (-i) f
1. attenzione:
posvetiti pozornost čemu dedicare attenzione a qcs.
biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
obrniti pozornost na kaj richiamare l'attenzione su qcs.
vzbujati pozornost destare attenzione, dare nell'occhio
pozornost zbujajoč appariscente, chiassoso, vistoso
2. pensiero, premura; attenzioni:
obsipati koga s pozornostjo usare ogni premura nei confronti di qcn.; usare mille attenzioni a qcn.; essere pieno di attenzioni per qcn.
biti deležen posebne pozornosti essere oggetto di attenzioni particolari - pozórnost atención f ; cuidado m ; (do žensk) galantería f
majhna pozornost (darilo) un pequeño obsequio
zbujajoč pozornost vistoso, espectacular; (barva) chillón, (obleka) llamativo
posvetiti svojo pozornost na, k dedicar su atención a, prestar atención a
obsul jo je s svojo pozornostjo la colmó de atenciones
zbuditi, pritegniti pozornost atraer la atención