Franja

couche [kuš] féminin plast; podlaga, prevleka, obloga; ležišče, postelja; plenica; topla greda; (večinoma pluriel) porod

couche d'air, de brume zračna, meglena plast
couches annuelles (drevo) letnice
couche-culotte hlačke s plenico za dojenčka
couche funèbre smrtna postelja
couche isolante izolirna plast
couche nuptiale poročna, zakonska postelja; figuré zakon
couche de sable sipina
couche sociale družbena plast
couche de terre zemeljska plast
fausse couche (médecine) splav
faire fausse couche predčasno roditi, splaviti
femme féminin en couches otročnica
jeune, très nouvelle couche avantgarda
nouvelles couches (politique) nova vodilna plast
déshonorer la couche conjugale zakriviti zakonolom
il en a une couche! neumen je ko noč!
mourir en couches umreti na porodu
le bébé a sali sa couche dojenček je ponesnažil svojo plenico

covo m

1. brlog

2. šalj. ležišče, postelja

3. pren. gnezdo, leglo; skrivališče:
covo di terroristi, di ladri skrivališče teroristov, tatov

cubil moški spol postelja, ležišče; (rečna) struga

cubīle -is, n (cubāre)

1. človeško ležišče, postelja: mihi est cubile terra Ci. (prim.: posteljo mi zemlja da, F. Levstik), inter … inermes in cubilibus suis oppressos illa caedes edatur L., fatigatis humus cubile erat Cu., plures in tabernis et cubilibus intercepti T.; pesn. sinekdoha ležišče = počivališče: ad ortūs solis ab Hesperio cubili H. od Hesperijevega počivališča = od zahoda (kjer sonce zaide, tako rekoč počivat), c. noctis Sen. tr.; occ.
a) zakonska postelja: castum … servare cubile coniugis V., magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile V., nec heri tetigit captiva cubile V., exspes inominata perprimat cubilia! H., temerare patrium cubile O., venerat (Faunus adulter) ad strati captata cubilia lecti O., sociare cubilia cum aliquo O., c. viduum O., an tu non orbum luxti deserta cubile … ? Cat., Eurynomen … occupat exesam curis castumque cubile servantem Val. Fl., nec dominae sanctum tetigisse cubile Val. Fl.;
b) sinekdoha spalnica, čumnata: cum, quod ineas cubile, non sentis Ci., cubilia amplioris formae, quam pro corporum habitu Cu., cubili praepositus Amm. posteljnik.

2. živalsko ležišče, leglo, lož, gnezdo, brlog: Pl., Sen. ph., Col., Mel., ut in cubilibus delitescant (bestiae) Ci., gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt Ci., cubile ali cubilia catulorum, cubilia gallinarum Varr., his (alcibus) sunt arbores pro cubilibus C., fodēre cubilia talpae V., rimosa cubilia (apium) V., congesta cubilia blattis V., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., cubile canis, suis, vulpis Ph., fodere cubile Ph. (o lisici), excutere (vzdigniti) cubilibus feras Plin. iun.

3. pren.
a) pravo gnezdo (mesto), kjer kaj tiči, poseb. kako zlo: Albiana pecunia vestigiisne nobis odoranda est an ad ipsum cubile vobis ducibus venire possumus? Ci., ut omnes mortales istius avaritiae non iam vestigia, sed ipsa cubilia videre possint Ci., in ipsum veritatis descendere cubile Ambr.
b) arhit. blazina ali stikališče kamnov, gredi (tramov) idr.: Vitr., Plin.

cuccia f (pl. -ce)

1. pesjak, pasje ležišče:
a cuccia! lezi!; šalj., pog. tiho! mir!

2. šalj., pog. postelja:
è ora di andare a cuccia! gremo spat!

dodo [dɔdo] masculin (otroški izraz za) spanje, spančkanje; postelja

dodo! spančkati! treba je spati!
faire dodo spančkati
le bébé a fait un bon dodo otrok je dobro spal
mettre au dodo dati v posteljo (spat)

doss¹ [dɔs] samostalnik
sleng ceneno prenočišče, postelja

downy³ [dáuni] samostalnik
sleng postelja

to do the downy spati

fulcrum -ī, n (fulcīre)

1. podpora, podnožje (noge) omizne počivalnice, omiznega blazinjaka, posteljišče: Suet., lucent aurea fulcra toris V., fulcra acerna O., nec mihi tum fulcro sternatur lectus eburno Pr.

2. sinekdoha: omizna počivalnica, omizni blazinjak, postelja, ležišče: Amm., Cynthia … meo visa est incumbere fulcro Pr., sacri genium contemnere fulcri Iuv.

grabātus (crabātus: DIG.) -ī, m (gr. (makedonska beseda) κράββατος) nizka počivalnica za bolnike in študirajoče, nosilo, postelja, ležišče: LUC., CI., PS.-V., CAT., PETR., SEN. PH., MART. Soobl. grabātum -ī, n, v pl.: CAEL. (s soobl. crabata).

Heia, die, (-, -/s/) postelja

kip² [kip]

1. samostalnik
ceneno prenočišče; javna hiša; postelja

2. neprehodni glagol
spati, leči v posteljo

Klappe, die, (-, -n) loputa, zaklopec; (Deckel) pokrov; Luftfahrt zakrilce; Medizin, Musik zaklopka, (Venenklappe) zaklopnica; bei Muscheln: polovica lupine; ironisch postelja; javno stranišče; (Mund) gobec; die Klappe halten držati gobec; eine große Klappe haben bahati se, širokoustiti se; die Klappe aufreißen širokoustiti se; zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen ubiti dve muhi na en mah

Koje, die, (-, -n) pograd; [Schiffahrt] Schifffahrt koja; figurativ postelja

Krankenlager, das, postelja; während eines Krankenlagers med ležanjem; nach langem Krankenlager po dolgi bolezni

krèvet m, krȅvet m (t. kerevet, ngr. karavváti) postelja: praviti krevet postiljati; ići u krevet; leći u krevet; čuvati krevet biti bolan; odvojiti se od stola i -a ločiti se od mize in postelje

lecho moški spol postelja, ležišče; rečna struga; plast

lecho conyugal zakonska postelja

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

lȅgalo s, lègalo s
1. leglo, ležišče, brlog: zečje legalo
2. kurja gred: kokošije legalo
3. postelja, ležišče: Isus ustade s -a i uzviknu

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev