Franja

allogare v. tr. (pres. allōgo)

1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši

2. zaposliti, zaposlovati:
allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja

3. oddati:
allogare una figlia omožiti hčer

4. redko vložiti:
allogare capitali vložiti kapital

5. redko dati v najem, v zakup:
allogare un podere dati v zakup posestvo

amplasá -éz vt. namestiti, postaviti

anlegen transitiv

1. (legen auf) položiti na, namestiti, (anlehnen) prisloniti, nasloniti, (anschließen) priključiti, einen Hund (anketten): prikleniti, einen Säugling: položiti k prsim, podojiti, eine Spannung: uvesti, einen Maßstab: uporabljati; den Sicherheitsgurt anlegen pripeti se, pripeti varnostni pas

2. Geld: naložiti, nalagati, investirati

3. ein Sparbuch: odpreti

4. Kleider: obleči

5. ein Gewehr: anlegen auf naperiti (puško) na, meriti (s puško) na; es anlegen auf meriti na, hoteti

6. mit Hand anlegen poprijeti za delo, pomagati

7. eine Siedlung, Straße: načrtovati, zasnovati, ein Verzeichnis: sestavljati, sestaviti, eine Sammlung: postaviti, začeti z zbiranjem, zastaviti

8. intransitiv Schiff: pristati, pristajati; sich anlegen Speisen: prijemati se

9. sich mit jemandem anlegen priti v spor z

anstellen

1. postaviti, (anlehnen) prisloniti

2. sich anstellen postaviti se v vrsto

3. (andrehen) vklopiti, priklopiti

4. (einstellen) jemanden nastaviti (koga); fest anstellen nastaviti za stalno, zaposliti; figurativ zaposliti; einen Apparat (einstellen) : nastaviti, naravnati, naravnavati

5. delati, narediti, napraviti, početi, izvajati; einen Versuch anstellen izvesti poskus; ein Verhör anstellen (mit jemandem) zasliševati (koga); Betrachtungen anstellen (über) razglabljati/razmišljati (o); Erkundigungen anstellen poizvedovati; Vermutungen anstellen postavljati domneve, razmišljati o; Vergleiche anstellen delati primerjave, primerjati; Schätzungen anstellen ocenjevati

6. ušpičiti (kaj); was hast du wieder angestellt? kaj si spet ušpičil?

anteferō -ferre -tulī -lātum

1. naprej, spredaj nesti (nositi), nesti (nositi) pred kom ali čim: fasces C., ut (in funere Augusti) legum latarum tituli... anteferrentur T.

2. pren.
a) postaviti koga ali kaj nad koga ali kaj, višje postaviti, bolj ceniti, prednost da(ja)ti komu ali čemu pred kom ali čim: longe omnibus unum Demosthenem Ci., pacem bello Ci., N., irae religionem N., omnibus suis rebus commodum regis S., una in re anteferri alicui Ci.; abs.: nullius umquam consilium... antelatum... est N.
b) (v mislih) prevze(ma)ti, vnaprej premisliti (premišljati): aliquid consilio (razsodno) a. Ci. ep.

apostar [-ue-] staviti; tekmovati; postaviti (stražo)

apostar a correr kot za stavo teči
apostar por un caballo staviti na konja
apuesto que sí stavim, da je tako
apostarlas, apostárselas a (con) staviti z, tekmovati z, izzvati

appoggiare

A) v. tr. (pres. appōggio)

1. prisloniti, nasloniti:
appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

2. položiti, postaviti:
appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

3. pren. podpirati:
appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.

architector -ārī -ātus sum (architectus) po načelih višjega stavbarstva umetno zgraditi, postaviti, napraviti (napravljati): Corn., Vitr.; s pass. pomenom: aedes architectata est N. ap. Prisc.; pren. umetelno snovati: voluptates Ci.

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

asentar [-ie-] postaviti, posaditi, položiti; zadati (udarec); vdelati; nabrusiti, (iz)gladiti; skleniti (pogodbo), dogovoriti se; trditi; sesti, nastaniti se, počivati

asentarse usesti se, sesti; zjasniti se

assegnare v. tr. (pres. assegno)

1. dodeliti:
assegnare gli alloggi delle case popolari ai lavoratori dodeliti delavcem stanovanja v blokih

2. dati, zaupati, določiti; postaviti (na mesto):
gli assegnarono un lavoro di grande responsabilità zaupali so mu zelo odgovorno delo
fu assegnato al reparto vendite postavili so ga v prodajni oddelek

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

āstituō (adstituō) -ere -stituī -stitūtum (ad in statuere) kam pristaviti (pristavljati), postaviti (postavljati): ast. Orestem Acc. fr., iubes astitui aulas Pl., continuo in genua astituto pectus mihi pedibus percutit Pl. na kolena potlačenemu (po drugih: continuo in genua ut astiti,...), reum ad lectum (aegroti) ast. Corn., molae (dat.) adstituor Ap., forum eiusque tribunal (acc.) adstituor Ap.

attollō -ere (-) (-)

1. (po)vzdigniti (povzdigati), vzviš(ev)ati, kvišku držati: pallium Ter., ab humo amicum V., saepe attollunt humeris (regem apes) V., att. fracto crure planum (glumača) H., parvum natum O., partus suos Plin. (o živalih), pueros Q., aliquem mersum Cels., corpus... ulnis mollibus attollo O., att. caput O., Sil. in (pren.) ut caput attollere Romana plebes possit L., att. manūs Q., manūs ad caelum C., L., bracchia V., pedem Q., pedes super limen Pl., crus in urina Plin. (o psu), oculos L., Cels., vix oculos humo O., oculos ad virginem Ps.-Q. in (pren.) adversus dictatoriam vim attollere oculos non audere L. ali contra fortunam audere attollere oculos Sen. ph., att. timidum ad lumina lumen (oko) O., ocellos contra solem Pr., frontem Q., Germanos fluminibus suetos levitas armorum et proceritas corporum attollit T.; pesn.: attollit globos flammarum (Aetna) V. bruha ognjene krogle, quercūs caelo (dat.) attollunt capita V. dvigajo proti nebu, anguis attollens iras V. ali attollens minas serpens Col. srdito kvišku švigajoča; pass.: super adstantium manibus in murum attolli S. fr.; refl. se attollere in med. attolli dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vzravna(va)ti se, vzkloniti (vzklanjati) se, kvišku se držati: ter sese attollens V., att. se recto trunco O. vzravnati se, venae nostrae modo summittunt se, modo attollunt Cels., subito navis coepit et regere se et attollere Sen. rh., att. se tam deformiter Val. Max., attollitur unda, nigrae attolluntur harenae V., periti imperitique nandi perinde attolluntur T.; od kod? fluvio (abl. = od reke) seattollere visus V., se a gravi casu L.; kam? (smer): attollit se in femur V. vzravna se na kolk.

2. occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi: molem, arcem tectis, mālos V.; refl. in med. dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vznesti (vznašati) se, rasti, narasti (naraščati): att. se in auras V., O., simul visum... iuvenem in caelum... attolli T.; o vodovju: nuntiavere accolae Euphraten... sponte et immensum attolli T. da narašča, toda: mare ne ventis quidem attollitur T. ne valoví niti od...; o rastl.: a terra se non att. Plin.; o gorah in zgradbah: Taurus a Cappadocia se attollens Cu., ex mediis arenis in caelum attolli Plin., turres in LX pedes attollebantur T., columnarum ratio erat attolli super ceteros mortales Plin.; pesn. o krajih, ki se na videz dvigajo iz morja: quarto terra die primum se attollere tandem visa V., attollit se diva Lacinia contra V.

3. pren.
a) (telesne in duševne moči) povzdigniti (povzdigovati), poviš(ev)ati, (po)večati, prenoviti (prenavljati): vocem Q., vox attollitur Q., att. orationem Q. (toda att. clamorem Veg. hrup zagnati), supra modum sermonis attolli (o govorniku) Q. glasneje govoriti kakor v pogovoru, vires in milite att. Pr., Turnus attollit animos V. se ojunači, att. animos ad spem consulatūs L. nadejati se konzulata, animum nec attollant fortuita nec deprimant Sen. ph., attollere animos civium Plin. iun.; refl.: Punica se quantis attollet gloria rebus V. se bo tako močno povzdignila; refl. in med. (o govorniku in pesniku) vznesti (vznašati) se: modo nimis se attollit, modo nimis deprimit Sen. rh., debet orator erigi, attolli Plin. Iun., nunc attollebatur, nunc residebat Plin. iun.
b) koga ali kaj povzdigniti (povzdigovati), poviš(ev)ati, povelič(ev)ati, odlikovati: rem publicam bello armisque, aliquem insignibus triumphi, aliquem ordinibus altis et praemiis, suum sanguinem, alicuius progeniem super cunctos T.; poseb. v govoru povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati, poudariti (poudarjati): aliquem adulationibus T., cuncta in maius T. pretiravati, res per similitudinem Q., haec tu quā miseratione, quā copiā deflebis, ornabis, attolles? Plin. iun., studio Ciceronis attolli Vell.

aufbauen

1. zgraditi, ein Gerüst, eine Bude, ein Denkmal: postaviti, wieder aufbauen obnoviti, obnavljati

2. aus Einzelteilen: sestaviti, sestavljati, montirati

3. (arrangieren) razpostaviti, eine Farbe beim Kartenspiel: zvrstiti

4. Technik dvigovati, dvigniti, vzdigniti

5. eine Verbindung: vzpostaviti, eine Spannung: razviti

6. Chemie pretvoriti v

7. aufbauen auf osnovati na, utemeljiti na

8. sich aufbauen (anhäufen) kopičiti, nakopičiti se; Druck: naraščati; figurativ sich aufbauen vor ustopiti se pred, razkoračiti se

aufführen

1. uprizoriti, uprizarjati, izvesti, prikazati

2. ein Gebäude, ein Gerüst: postaviti, zgraditi; graditi

3. Namen, Zahlen: navajati, navesti

4. sich aufführen obnašati se, vesti se

aufpflanzen postaviti, plasirati, das Bajonett: nasaditi; sich aufpflanzen vor ustopiti se pred

aufrichten zravnati, zravnavati (sich se), (aufstellen) postaviti (pokonci), die Ordnung: vzpostaviti, einen Menschen: vlivati (komu) pogum, dajati (komu) oporo, opogumljati; sich aufrichten opogumiti se

aufrüsten

1. Heerwesen, Militär oboroževati, oborožiti (tudi ponovno, dodatno), krepiti obrambno moč

2. ein Gerüst: postaviti, Räume: urediti