Franja

Zadetki iskanja

  • item [itɛm] adverbe prav tako; dalje; masculin, commerce (računska) postavka, točka, familier težava

    voilà l'item za tem grmom tiči zajec, tu je težava
  • lēmma m (pl. -mi)

    1. postavka, lema

    2. značnica, slovarsko geslo, uvodnica
  • lemme [lɛm] masculin, mathématiques postavka, lema
  • nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

    I.

    1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
    a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
    b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
    a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
    b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

    2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

    3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nectuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

    4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit.

    II.

    1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

    2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

    3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko.

    III.

    1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

    2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).
  • partida ženski spol odhod; izkaz, listina; partija, igra; izlet, zabavna prireditev; mestna četrt; postavka

    partida de bautismo rojstni (krstni) list
    partida de defunción mrliški list
    partida de matrimonio poročni list
    partida serrana zlikovščina
    teneduría por partida doble (simple) dvojno (enostavno) knjigovodstvo
    punto de partida izhodišče
    le ha jugado una mala partida zagodel mu jo je
    sentar una partida vknjižiti postavko
  • pàrtija ž (fr. partie)
    1. stranka, partija: Komunistička partija Jugoslavije
    2. partija: partija šaha; partija preferansa
    3. stranka: protivnička partija u sudu
    4. partija, pošiljka: stigla je nova partija knjiga iz štamparije
    5. partija, skupina: na posao odlazi nova partija rudara
    6. partija, postavka: partija u računu
    7. pog. ženitev, možitev: njegova je ženidba dobra partija; ona je odlična partija i uz to još lijepa i obrazovana
  • partita f

    1. del:
    partita davanti, di dietro del carro prednji, zadnji del voza

    2. trgov. partija, pošiljka, količina (blaga):
    una partita di caffè pošiljka kave

    3. ekon. postavka:
    partita semplice, doppia enostavno, dvojno knjigovodstvo
    saldare una partita pren. poravnati račune

    4. pren. izziv, preizkus, tekmovanje; dvoboj:
    abbandonare la partita odpovedati se tekmovanju; kloniti

    5. šport partija, igra, tekma; ekst. nogometna tekma:
    vedere la partita per televisione gledati tekmo na televiziji

    6. pren.
    partita di caccia lov, pogon
    partita di piacere izlet, ekskurzija
    essere della partita biti zraven, sodelovati

    7. glasba partita

    8. pravo
    partita tavolare zemljiški vložek
  • Partite, die, partija, postavka
  • Pos. (= Position) postavka
  • position1 [pəzíšən] samostalnik
    lega, položaj (v prostoru); družbeni položaj, služba
    navtika lega ladje na morju; (telesna) drža
    vojska pozicija
    glasba lega akordnih tonov, lega prstov na godalih
    figurativno situacija, stanje, možnost; stališče
    filozofija postavka, trditev, predpostavka, propozicija

    geographical position zemljepisna lega
    vojska position warfare pozicijsko vojskovanje
    in (out of) position v pravi (napačni) legi
    aeronavtika, navtika position lights pozicijske luči
    upright position pokončna (telesna) drža
    people of position vplivni ljudje
    to be in a position to biti v stanju, da
    to define one's position pojasniti svoje stališče
    to take up a position on a question zavzeti stališče do vprašanja
    to hold a responsible position imeti odgovoren položaj
  • Position, die, (-, -en) pozicija; položaj; lega; im Haushaltsplan: postavka; bei Verhandlungen: izhodišče
  • poste2 [pɔst] masculin položaj, mesto, funkcija, služba; militaire stražarsko mesto, stražar, straža; minéralogie, mines posada, izmena; telefonski aparat, telefon; radijski aparat, sprejemnik, radio; commerce (računska) postavka

    poste sur accu baterijski sprejemnik
    poste actif aktivna postavka
    poste d'aiguillage kabina za upravljanje kretnic
    poste avancé (militaire) prednja straža
    poste brouilleur, gênant motilni oddajnik
    poste créditeur (dobro)imetje, dobropis
    poste débiteur dolgovna, debetna postavka
    poste émetteur, d'émission radijski oddajnik
    poste d'essence bencinska postaja
    poste d'honneur častna funkcija
    poste d'incendie, d'eau protipožarna, vodna instalacija (proti požarom)
    poste de jour, de nuit (minéralogie, mines) dnevna, nočna posada (izmena)
    poste à lampes (radio) cevni aparat
    poste d'observation (militaire) opazovališče
    poste à ondes courtes, moyennes radio na kratke, srednje valove
    poste (de police) policijska postaja
    poste public javna telefonska govorilna kabina
    poste de T. S. R radijska (oddajna) postaja
    poste récepteur radijski sprejemnik
    poste de secours reševalna postaja
    poste de télévision televizijski aparat
    poste de transformation (él) transformator
    poste à transistors transistorski sprejemnik
    poste de travail delovno mesto
    poste-voiture radio v avtu
    abandonner son poste dezertirati
    être à son poste biti na (svojem) mestu
    occuper un poste élevé zavzeti visok položaj
    relever un poste (militaire) menjati stražo
  • Posten, der, (-s, -) položaj, služba, mesto; Heerwesen, Militär straža, stražar; im Handel: postavka; (auf) Posten stehen stati na straži; Posten schieben stati na straži, stražiti; auf seinem Posten bleiben/aushalten ostati/vzdržati na svojem mestu; auf dem Posten sein biti na oprezu; wieder auf dem Posten sein biti spet pri močeh; sich nicht ganz auf dem Posten fühlen slabo se počutiti; auf verlorenem Posten stehen biti na izgubljeni poziciji
  • renglón moški spol vrsta, red; sestavina; postavka; trgovski artikel

    a renglón seguido (fig) takoj nato, nemudoma, brez odloga
    dejar entre renglones (fig) pozabiti, ne se spomniti na
    escribir unos (ali cuatro) reglones napisati par vrstic
    leer entre reglones med vrsticami brati
    quedarse entre reglones v pozabo pasti, pozabljen biti
  • stâvka ž
    1. odstavek: pročitao je knjigu od početka do posljednje -e
    2. postavka: ispitati svaku -u proračuna, budžeta
    3. stavek, teza
  • Stück, das, (-/e/s, -e) kos, (Teil) del; Biologie, Jagd primerek; (Bühnenwerk) igra; Musik skladba; Gemälde: prizor; Technik Elektrizität element; (Posten) postavka; von Vieh: glava, rep; ein (ziemliches) Stück Arbeit, Geld: veliko/precej (dela, denarja); ein freches/faules Stück predrzna/lena mrha; mein/sein bestes Stück (Geschlechtsteil) moje/njegovo premoženje; ein Stück aus dem Tollhaus nora zgodba/reč; das ist ein starkes Stück! ta je pa krepka!; große Stücke halten auf imeti zelo dobro mnenje o;
    am: am Stück kaufen v kosu;
    aus: aus einem Stück scela; aus freien Stücken prostovoljno;
    in: im Stück v kosu, v enem kosu; in einem Stück figurativ nepretrgoma, nenehno; in Stücke na kose, figurativ na drobne kosce; in die Stücke gehen razpasti, razbiti se; sich in Stücke reißen lassen für figurativ pustiti se raztrgati za
  • si f

    1. teza, trditev, postavka:
    romanzo a tesi lit. tezni roman
    demolire, formulare una tesi ovreči, postaviti tezo

    2. delo, naloga:
    discutere la tesi di laurea šol. zagovarjati diplomsko nalogo

    3. filoz. teza

    4. lit., glasba teza
  • téza ž (gr. thesis)
    1. teza, postavka, tvrdnja
    2. teza, neakcentovani slog stole: arza in teza
    3. rasprava, disertacija
  • téză -e f

    1. trditev, teza, postavka

    2. delo, naloga
    teză de doctorat disertacija
  • thesis1, theses [ɵí:sis, -si:z] samostalnik
    teza, postavka, trditev, ki jo je treba dokazati; tema; znanstveno delo, (doktorska) disertacija

    thesis novel (play) tendenčen roman (igra)