Franja

dòslušati -ām do konca poslušati: doslušaj me, gospođo!

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

escuchar poslušati; prisluškovati

hark [ha:k] neprehodni glagol & prehodni glagol
poslušati, prisluškovati; klicati pse (lov)

to hark back vračati se na isto stvar, lov vrniti se na staro sled
to hark forward (ali on) gnati naprej
lov hark away! naprej (poziv psom)

harken [há:kən] neprehodni glagol
poetično prisluhniti (to komu, čemu)
arhaično poslušati, slišati

hear^* [híə]

1. prehodni glagol
slišati, poslušati
pravno zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti (from od, of o)

2. neprehodni glagol
slišati, dobiti vesti (about o)
slišati (from od)

hear, hear! da slišimo!; ironično glej!, glej!
pravno to hear evidence zaslišati priče
to hear say slišati govoriti
I've heard tell of pripovedovali so mi, povedali so mi
you will hear of it to si boš še zapomnil
he will not hear of it o tem neče nič slišati
let me hear from you piši mi
to make o.s. heard obrniti pozornost nase
so I (have) heard to sem slišal
to hear s.o. out do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca

hearken [há:kən] neprehodni glagol
poetično poslušati (to koga, kaj)
prisluhniti (to)

horchen prisluškovati (auf čemu), poslušati (auf kaj, koga); Horch! čuj!

hören slišati, zaslišati; (zuhören) poslušati; hören auf poslušati, ubogati (koga, kaj); hören an der Stimme: uganiti iz; schwer hören slabo slišati; sich hören lassen: das [läßt] lässt sich hören to se dobro sliši; von sich hören lassen javiti se, oglasiti se, pisati; hört! hört! čujte!, slišite, kaj pravi!; ich habe sie singen hören slišal sem jo peti; ich habe sagen hören, [daß] dass slišal sem, da

hvȁtati -ām
I.
1. loviti: hvatati ribu; mačka hvata miševe
2. prijemati: ova testera ne hvata dobro; hvata me groznica, jeza, strah
3. dajati besedo: hvatati vjeru
4. dosegati: oni prodaju sami i hvataju bolju cijenu
5. prestrezati: izlazi svako jutro na železnicu da hvata seljake iz svoga kraja i dovodi na advokatsku klanicu; hvatati tuđa pisma prestrezati tuja pisma
6. poslušati, sprejemati s sluhom: hvatam istančanim sluhom tihe, mačje korake
7. sprejemati: Vuk nije samo onako nasumce hvatao riječi narodne
8. zajemati: hvatati vodu iz bunara, iz reke
9. oprijemati se česa: hvatati novi posao
10. zavzemati, zavzeti: svaki posjetilac hvata svoje mjesto
11. iti v glavo: vino već hvata
12. vpregati: hvatati konje u kola
13. držati: bure hvata sto litara
14. dojemati: ja ne hvatam što mi govoriš
15. segati: odijelo hvata do članaka
16. hvatati korijena, korena pognati korenine
17. hvatati trag prihajati na sled, slediti
18. noć hvata mrači se
19. držati se: za stanicu da hvatam desno?
II. hvatati se
1. loviti se: davljenik se i za slamku hvata
2. dogajati se: to mi se često hvata
3. lotevati se: hvatati se posla
4. hvatati se s kim u koštac spoprijemati se s kom
5. segati: hvatati se rukom u njedarca
6. bjegunci se hvataju crnogorskih brda begunci so dosegli črnogorsko hribovje
7. na prozorima se hvataju grane na oknih se delajo ledene rože; na hljebu se hvata plijesan; noć se hvata mrači se; sunce se hvata nastopa sončni mrk

in-hiō -āre -āvī -ātum

I. zijati,

1. (o stvareh) (za)zijati, odpreti (odpirati) se: inhiat Cocytia nubes Val. Fl. hudourni oblak, rabidam canum vim oraque sicca ferunt trepidorum inhiasse luporum Stat. da so zevala za tem.

2. (o živih bitjih) usta odpreti (odpirati), ziniti (zevati), hlastniti (hlastati) po čem: Romulus uberibus lupinis (dat.) inhians Ci., iam agmine toto pistris adest, miseraeque inhiat iam proxima praedae Val. Fl.

3. metaf. hlastno požele(va)ti česa, koprneti, hrepeneti, hlepeti po čem; abs.: saccis indormis inhians H. ves hlasten; z dat.: Sen. ph., Sen. rh., Fl., iste vicinus spei coepit inhiare Ci., opibus T., dominationi, alicuius hortis T., sub specie sororiae ultionis Asiae Iust., mors casuro inhiat populo Sil., promissis Amm., dictis Val. Fl.; pesn. z acc.: varios testudine postes V. poželjivo gledati na … , inhiat aurum, ut devoret Pl., bona, alicuius hereditatem Pl., illum (militem) inhiant omnes Pl., alicuius mortem Caecil., pecuniae inhiandae (tj. corradendae) se dare Amm.; s praep.: inhians in te (acc.) Lucr. željno nate gledajoč, ad occupandum orientem … inhiabat Lact. —

II. (radovedno strmeč) zijati, gledati, poslušati: tenuit inhians tria Cerberus ora V., turba inhiat, ut (kako) ostro velet hu-meros V.; z dat.: pecudum reclusis pectoribus inhians spirantia consulit exta V. radovedno gledajoč v … ; z acc.: dum (Terentius) Africani divinam inhiat vocem avidis auribis Porcius Licinius poeta ap. Suet. posluša z željnimi ušesi in odprtimi usti božji glas (toda prim. inhietō).

intēndere^*

A) v. tr. (pres. intēndo)

1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled

2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!

3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. slišati; zvedeti

5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem

6. nameravati, kaniti; zahtevati

7. slutiti

B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na)

lauschen (auf) poslušati (kaj), prisluhniti (čemu); prisluškovati

list⁶ [list] neprehodni glagol & prehodni glagol
arhaično, poetično poslušati, slišati, prisluhniti

listen [lisn]

1. neprehodni glagol
poslušati, prisluhniti, prisluškovati (to)

2. prehodni glagol
arhaično poslušati, prisluškovati

to listen to reason dati se pre.pričati, poslušati pameten nasvet
to listen in to (a concert) poslušati (koncert) po radiu
to listen in on prisluškovati telefonskemu pogovoru (s pomočjo prisluškovalne naprave)

losen² poslušati, prisluškovati

mithören (zraven) poslušati; (belauschen) prisluškovati

nachhorchen einem Geräusch: poslušati (šume)

nasluškívati -slùškujēm
1. prisluškovati, poslušati: tu ćemo malo gledati i nasluškivati; oboje ućuti nasluškujući
2. rahlo slišati: nasluškuje se neki šum i nazire pokret

ob-oediō (obēdio, stlat. oboidiō) -īre -īvī -ītum (ob in audīre)

1. poslušati koga, ravnati po nasvetu koga, marati za besedo koga: quibus rex maxime oboedit, eas habet inimicissimos H.

2. poslušati = poslušen, pokoren biti, ubogati, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, podrediti (podrejati) se, vdajati se v kaj, ustreči (ustrezati) komu, čemu: Suet., Amm. idr., legi H., obtemperare oboedireque magistratibus Ci., paucis centurionibus in modum servorum T., haec omnia Ap. v vsem tem; pass. (impers.): oboeditum est dictatori L.; metaf.: pecora ventri oboedientia S., ramus oleae quam maxime sequax et oboediturus Plin. vdajajoča se in voljna (gibčna). — Od tod adj. pt. pr. oboediēns -entis, adv. oboedienter poslušen, pokoren, ubogljiv, voljan, ràd: Pl., Aur. idr., nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., imperiis vivorum nemo oboedientior fuit me uno L., dicto audiens et oboediens L., imperiis oboedientissimus miles L., oboedienter imperata facere Cu., L., nihil oboedientius fecerunt quam ut muros diruerent L., oboedientissime paruit Aug., ut ad nova consilia gentem quoque suam oboedientem haberet L.; abs.: cetera omnia secunda et oboedientia sunt S. je ugodno (sc. položaj itd.) in pokorno (sc. dežele in narodi); subst. oboediēns -entis, m podanik, podrejenec (naspr. dominus et imperans): Ci., L., Amm.; metaf.: oboedientissima quocumque in opere fraxinus Plin. zelo voljna, gibčna.

Opomba: Star. fut. oboedibo: Afr. ap. Non.