Franja

isolato

A) agg. sam, samoten; osamljen; ločen, poseben, posamezen; edinstven

B) m

1. šport samostojni kolesar

2. gradb. (stanovanjski) blok

isolé, e [-le] adjectif izoliran, osamljen, ločen; oddaljen, samoten, zakoten; sam zase, odljuden; posamezen, poedin

pièce féminin isolée posebna (ločena) soba, izolirnica
cas masculin isolé, fait masculin isolé posamičen primer, posamično dejstvo
isolé hermétiquement hermetično zaprt
langues féminin pluriel isolées nefleksijski jeziki (npr. kitajščina)

jedìnačan -čna -o posamezen, poedin: -a paljba strel za strelom

onefold [wʌ́nfóuld] pridevnik
enkraten, posamezen
figurativno enostaven, odkrit

parcial posamezen, poedin; enostranski, pristranski; prijazen, priljuden

producto parcial stranski proizvod
pago parcial delno odplačilo, plačilni obrok

particular¹ [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen

for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora

particular poseben, zaseben, posamezen, čuden, nenavaden

en particular posebno
propiedad particular zasebna last
persona particular zasebnik
de (mi) uso particular za osebno uporabo
eso no tiene nada de particular to ni nič čudnega

particulāris -e (particula) enega dela se tičoč, delen, posamezen, poseben, partikularen: Cod. Th., propositiones aliae universales, aliae particulares Ps.-Ap., publicatio Cod. I.; adv. particulāriter deloma, posamezno (naspr. generaliter, universaliter): Ps.-Ap., Aug., Cael.

particulier, ère [-külje, ɛr] adjectif (čisto) poseben, specialen; posamezen, individualen; zaseben, privaten; masculin zasebnik, privatnik; vieilli zasebnost, intimnost; posebnost

en particulier posebno, zlasti; posebej
circonstances féminin pluriel particulières posebne okoliščine
chemin masculin particulier zasebna pot
intérêt masculin particulier individualen interes
leçons féminin pluriel particulières privatne (učne) ure (za enega učenca, ne za razred)
aller du général au particulier s splošnega preiti na posameznosti
parler en particulier govoriti med štirimi očmi

partilis -e (pars) (raz)deljiv, razdélen, posamezen: corporeum omne, quod partile Aug., Nemesis partilibus praesidens fatis Amm. nad usodo posameznikov; adv. partiliter po delih, posamezno, kosoma: cum ea, quae fiant, non partiliter fiant, sed ad census summam redeant Arn.

piecemeal [pí:smi:l]

1. prislov
po kosih, kosoma; postopoma

2. pridevnik
posamezen

pojedìnačan -čna -o posamezen, posamičen: -o nabrajanje

pojèdīnī -ā -ō posamezen: životopisi -ih naših ljudi

pòseban -bna -o
1. poseben: -a soba; -o naredenje
2. posamičen, posamezen: pisma su dobijali -i ljudi i cijeli gradovi

prīvus 3 (iz *prei-u̯os = umbr. prever = singulis, preve = singulāriter)

1. posamezen, posamičen, vsak: homines Ci., dies Lucr., ut privos lapides silices privasque verbenas secum ferrent L., bubus privis binisque tunicis donati L.

2. svoj, lasten: conducto navigio … priva triremis H.

3. svoj = poseben, nenavaden: turdus sive aliud privum H. kaj drugega posebnega, Graeci ea dicunt privis vocibus Gell. izražajo to s posebnimi gesli (namigi).

4. oropan česa, bivši (bivajoč) brez česa: militiae S. fr., verae rationis Ap.

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

separate¹ [séprit]

1. pridevnik
oddeljen, oddvojen, ločen (from od)
izoliran; separaten, poseben; posamičen, posamezen

separate and common (corporate) ownership zasebna in družbena lastnina
separate confinement zapor v samici
separate maintenance pravno alimenti (ločeno živeče žene)
the separate members of the body posamezni udje telesa
the separate volumes of a book posamični zvezki knjige

2. samostalnik
tisk poseben odtis članka iz revije ali iz zbornika, separat
množina dvodelna obleka

several [sévrəl]

1. pridevnik
(vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
arhaično ločen

each several part vsak del zase
on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
several liability individualna odgovornost
joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
the several members of the Board posamezni člani ministrstva
several people več ljudi
several times večkrat
each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

2. samostalnik
več (od njih), nekateri

I know several of them več, nekatere od njih poznam

sim-plex -plicis, adv. simpliciter (indoev. kor. *sem- (= gr. ἕν; prim. semel, similis) + *plac- (prim. du-plex] + -s)

1. enogub(en), enojen, enoter(en), enovit, enostaven, nesestavljen, ne(po)mešan, čist (naspr. duplex, mixtus, multiplex, triplex, connexus idr.): Varr., tibia H. ali fistula Cels. (naspr. duplex, multiplex), esca H., ius (omaka, naspr. duplex ius) H., cibus Plin., aqua O. čista, concretam exemit labem purumque relinquit aetherium sensum atque aurai simplicis ignem V. čistega (očiščenega) duha, simplex et directum (iter auditūs, naspr. flexuosum) Ci., simplex natura Lucr. ali simplex animi natura Ci. (naspr. mixta, connexa), natura non simplex, sed cum alio iuncta Ci., simplex natura animantis (naspr. concreta ex pluribus) Ci., simplicia verba, simplices voces Q. (naspr. verba composita, voces compositae), bruscum intortius crispum, molluscum simplicius sparsum Plin.

2. occ. enovit = poedin, edin, eden, en sam: acies Auct. b. Afr., simplici ordine urbem intrarunt L. v eni vrsti, simplicibus ordinibus instructis Auct. b. Alx., non simplex Damasichtona vulnus afficit O. ne samo ena, simplex argumentum Ter., plus vice simplici H. več kot enkrat, simpliciter dicere Hier. v ednini.

3. metaf.
a) ne raznoter (nèraznoter), ne različen (nèrazličen), enoten, enovrsten: unum est et simplex iudicium aurium Ci., simplex genus rei publicae (naspr. triplex, conflatum ex omnibus) Ci., causa (naspr. coniuncta, perplexa) Ci., simplex officium atque una est bonorum omnium causa Ci., non simplici fortuna conflictatus est N., nec via mortis erat simplex V. pot v smrt pa ni bila enotera = smrti pa ni povzročala enotera muka, quantitas simplicior, qualitas magis varia est Ci., materia simplicissima (naspr. multiplex) Q.
b) brez posebnosti bivajoč, navaden: res Ci. = brez posebne težave, necessitudo Ci. brezpogojna, quedam sunt in rebus simplicia (brez pogoja) quaedam copulata (pogojno, odvisno) Ci., magna res; et simplex est manere (sc. filium), illud anceps Ci. ep. brez nadaljnje nevarnosti, brez nevarnosti za v prihodnje, simplex mortis genus L. ali simplex mors S. fr., Sen. ph., Suet., Iust. brez posebnih muk (tj. brez mučenja, križanja idr.)
c) nezvezan, posamezen: verba (naspr. coniuncta) Ci.; adv. simpliciter preprosto, enostavno = sam(o) po sebi, sam(o) zase: verborum primum nobis ratio simpliciter videnda est, deinde coniuncte Ci.
d) naraven, neumeten, preprost: simplici myrto nihil allabores sedilis curo H., crinis O., frondibus et victu pascuntur simplicis herbae V., res aperta et simplex Ci., simplex ratio veritatis Ci., illa ἀφέλεια simplex et inaffectata Q., simplex ac nuda veritas Lact., rectae simplicesque manus (mahi, zamahi, sunki, udarci, naspr. aversae tectaeque) Q.; adv. simpliciter α) naravnost, kar, brez o(b)zira, zgolj, le, samo: simpliciter defendere, simpliciter sententiam referre Ci., simpliciter ad amicitiam petendam venisse L., ludere eum simpliciter L. β) neumetno, preprosto, brez okolišenja (okolišanja), brez slepomišenja, naravnost: frontes simpliciter positae, scaena sine arte fuit O., exponere simpliciter sine ulla exornatione Ci., simpliciter loqui Ci., simpliciter uti permutatione mercium T.
e) occ. (v nravstvenem, moralnem oziru) preprost, odkrit, odkritosrčen, pošten, brezzloben, prostodušen, naiven (prostoumen): Sen. ph., Vell. idr., animus apertus ac simplex Ci., tuum hominis simplicis pectus vidimus Ci., de viro bono quaeritur, quem apertum et simplicem volumus esse Ci., simplex et fautrix suorum regio (= incolae regionis) Ci., credebant simplices homines et religiosi L., simplex nobilitas, perfida tela cave! O., puella O., dum simplex errat in hortis (sc. virgo) O. na nič hudega misleča, plus aequo liber (= nevljudnež) simplex haberetur H., simplex Naevius, simplices Nymphae H., simplicior quis et est H., simplex cervus, animal Plin., cogitationes, curae T., verba Suet., mens simplicissima Petr., nihil simplex, nihil sincerum Ci., cum simplici homine simpliciter agerem Ci., breviter simpliciterque dicere Ci., simpliciter facere Cu., alii dissimulanter et furtim, alii simpliciter et libere Plin. iun., simpliciter et palam lusit Suet., mores quoque se inter ludendum simplicius delegunt Q., simplicius agere T., simplicissime inter nos hodie loquimur T.

Opomba: Abl. sg. nav. simplicī, le pesn. v daktilskem metru tudi simplice.

singillārius 3 (iz *singillī, demin. k singulī) enojen, posamezen: motus, ductus Tert.