Franja

allow [əláu] prehodni glagol
dovoliti, dopustiti, omogočiti, odobriti; popustiti; upoštevati
ameriško (that da) trditi, izjaviti

to be allowed sméti
I allow I was wrong priznam svojo zmoto
allow me! dovolite!
to allow for prehodni glagol upoštevati
allowing for upoštevajoč, če upoštevamo
allow of prehodni glagol ameriško, pogovorno dopuščati
it allows of no excuse neopravičljivo je

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

ammollare¹ v. tr. (pres. ammōllo)

1. popustiti, zrahljati:
ammollare una fune popustiti vrv

2. pren. primazati:
ammollare un ceffone primazati klofuto

anlassen^* pustiti vklopljeno; pustiti na (čem), obdržati na; einen Motor: zaganjati; Technik Stahl: popuščati, popustiti; figurativ jemanden anlassen prijeti, nadreti; sich (gut/schlecht) anlassen (dobro/slabo) se začenjati

arrēndersi^* v. rifl. (pres. mi arrēndo)

1. vdati se:
arrendersi a discrezione vdati se brezpogojno, na milost in nemilost

2. pren. vdati se, ukloniti se, popustiti, privoliti v kaj:
arrendersi all'evidenza dei fatti vdati se pod težo dejstev

baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

se baisser pripogniti se, skloniti se
baisser les prix znižati cene
baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
baisser le nez biti zmeden, osramočen
baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
ma vue baisse vid mi peša
il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
le baromètre baisse barometer pada
le vin a baissé cena vina je padla
se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek

bajar znižati, spustiti, povesiti, nagniti, odtegniti; ponižati, ukloniti; sestopiti, peljati se po vodi nizdol; izstopiti; popustiti, pasti (cena); obledeti; pristati (letalo)

bajar la cabeza glavo povesiti; niti črhniti ne
bajar la cuesta sestopiti po pobočju
bajar la mano milejše ravnati
bajar los ojos, bajar la vista povesiti pogled, v tla gledati
bajar las orejas ponižno popustiti, odnehati
bajar el punto a a/c umeriti, brzdati
bajar a la calle iti na ulico
bajar a tierra izkrcati se na kopno
le han bajado las carnes shujšal je
bajarse sestopiti, dol se spustiti, izstopiti; skloniti se; krotiti se, umeriti se, ponižati se

bate¹ [beit] prehodni glagol & neprehodni glagol
odračunati, zmanjšati, popustiti, slabeti

to bate an ace nekoliko popustiti
with bated breath s pridušenim dihom

caler [kale] verbe transitif

1. podložiti klin, podkliniti, utrditi, fiksirati; nasloniti (contre na); zapahniti, zagozditi, blokirati, zaustaviti, zavirati; verbe intransitif, automobilisme ustaviti se, familier popustiti, odnehati

2. verbe transitif spustiti (jadro); potopiti v vodo (mrežo); verbe intransitif vgrezati se v vodo (ladja)

se caler (automobilisme) nenadoma se ustaviti
se caler l'estomac, les joues, se les caler (figuré, familier) krepko jesti
se caler, caler la voile (figuré, familier) milejše strune ubrati, popustiti, vdati se
ce bâtiment cale trop ta ladja se preveč ugreza, ima preglobok ugrez
se caler dans un fauteuil pogrezniti se, sesti v fotelj

calm³ [ka:m]

1. prehodni glagol
pomiriti, umiriti, stišati

2. neprehodni glagol
pomiriti se, poleči se, popustiti, ponehati

to calm down pomiriti se, poleči se

cedá -éz

I. vt. prepustiti, odstopiti

II. vi. popuščati, popustiti

ceder odstopiti, prepustiti, cedirati; umakniti se, ukloniti se, odnehati; popustiti, vdati se; upogniti se

ceder a la necesidad vdati se v neizbežno
ceder a los ruegos dati se omehčati s prošnjami
ceder de su derecho odstopiti od svoje pravice
ceder el paso (a) komu popustiti
no ceder a nadie za nikomer ne zaostajati

céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

céder ses droits odstopiti svoje pravice
ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
céder à la force umakniti se, popustiti sili

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

cejar nazaj (ritensko) iti (vozilo); popustiti, odnehati

no cejar en su empeño ne opustiti svojega naklepa

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

ciar (pres: -ío) ritensko iti; nazaj veslati; omagati; popustiti

claquer [klake] verbe intransitif pokati (bič), póčiti (puška), tleskati (jezik), šklepetati (zobje); théâtre ploskati; loputati (vrata, okno); familier popustiti, strgati se (vrvica); vulgairement iztegniti se, umreti; verbe transitif zaloputniti; klofniti; théâtre aplavdirati, ploskati (quelqu'un komu); sport nategniti (mišico); populaire zaveseljačiti, zafračkati; utruditi do izčrpanosti, zdelati (koga)

se claquer pretegniti se, preveč se napenjati
claquer du bec (populaire) biti lačen
claquer ses économies zafračkati svoje prihranke
claquer des dents šklepetati z zobmi
claquer des mains ploskati
claquer son fouet (familier, figuré) bahati se
claquer dans la main (nenadoma) spodleteti
faire claquer la porte zaloputniti vrata
claquer la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
faire claquer sa langue tleskniti z jezikom

claudicar [c/qu] šepati; dvoumno se vesti; omahovati; popustiti, vdati se, napraviti kompromis

climb down prehodni glagol & neprehodni glagol
spuščati se
figurativno ukloniti se, popustiti