-
ajustá -éz vt. popraviti, popravljati, poravnati, naravnati
-
ajuster [ažüste] verbe transitif naravnati, prilagoditi, uskladiti, urediti, spraviti v red; popraviti; (na)meriti na
le chasseur ajusta le lièvre lovec je nameril (puško) na zajca
ajuster sa coiffure urediti si pričesko
ajuster les choses uskladiti stvari
s'ajuster prilegati se (à quelque chose čemu)
-
amend [əménd]
1. neprehodni glagol
popraviti, poboljšati, izboljšati se
arhaično okrevati
2. prehodni glagol
popraviti, izboljšati, dopolniti
-
ammendare v. tr. (pres. ammēndo)
1. popraviti, poravnati škodo
2. agr. meliorirati
-
arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti
s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)
-
ausbessern popravljati, popraviti, Wäsche: krpati, ein Gemälde: restavrirati
-
auskorrigieren popraviti, skorigirati
-
begradigen uravnavati, uravnati, izravnati, popraviti
-
berichtigen popraviti, korigirati; Gewichte: naravnati, naravnavati; Verbindlichkeiten: poravnati
-
bessern izboljševati/izboljšati (sich se), Fehler: popraviti, popravljati; sich bessern poboljšati se; ein Kranker: popraviti se
-
better5 [bétə]
1. prehodni glagol
popraviti, izboljšati, izpopolniti, preseči
2. neprehodni glagol
popraviti, spopolniti, poboljšati se, napredovati
to better up oplemenititi
-
castigar [g/gu] kaznovati, žaliti; česati (volno); popraviti, izpiliti; zmanjšati (izdatke)
ya castigado predkaznovan
-
castigare v. tr. (pres. castigo)
1. kaznovati
2. knjižno poboljšati; popraviti, popravljati:
castigare lo stile izpiliti slog
-
castīgō -āre -āvī -ātum (prim. castus)
1. (u)krotiti, (ob)uzdati: equus non parens frenis asperioribus castigandus est L.
2. pren.
a) omejiti (omejevati), (u)tesniti, utesnjevati, (u)krotiti, (o)brzdati, ovirati, preprečiti (preprečevati): castigatus animi dolor Ci., c. nimiam levitatem L., ita castigandae plebi compositum senatus consultum T., c. crebris potiunculis risum Petr. udušiti, molis praevalidae pulvere lapsūs Stat.
b) kaj napačnega izboljš(ev)ati poskusiti, popraviti (popravljati): carmen reprendite, quod non... multa litura coërcuit atque... non castigavit H., c. vitia sua Plin. iun., Opicae castigat amicae verba Iuv.; pren.: examen improbum in illa c. trutina Pers. = napačno sodbo popraviti.
c) krajevno obdajati, oklepati: insula castigatur aquis Stat.
3. (po)karati, (po)grajati, kaznovati, (u)strahovati, ošte(va)ti, (o)zmerjati: aliquem leniter L., et perinde dominos laudaret castigaretque L., segniores castigat atque incitat C., c. improbos Ci., aliquem verbis Ci., L. ali dictis Pl., V., aliquem litteris C. ali per litteras T. pismeno ošte(va)ti, pueros vero matres et magistri castigare etiam solent, nec verbis solum, sed etiam verberibus Ci., c. aliquem verberibus Cu. ali plagis Ap. ali fustibus Dig.; castigantque moras V. grajajo obotavljanje, odvračajo od obotavljanja; z ACI ali quod: L.; s finalnim stavkom (z ut) = ostro opomniti (opominjati): C. — Od tod adj. pt. pf. castīgātus 3, adv. -ē omejen, od tod
1. stisnjen, strumen, tog: pectus O. stisnjene (ozke) prsi, frons Stat.
2. pren. utesnjen, kratko (jedrnato) povedan: opus Macr., luxuria castigatior Aug., castigatissima disciplina Gell. precej trdo ustrahovanje, castigate vivere Sen. rh. na tesnem živeti, samevati, castigatius vivere, agere Amm., eloqui castigatius aliquid Aug., haec de monade castigatius quam se copia suggerebat Macr.
-
corectá -éz vt./vr. popravljati, popraviti, korigirati
-
corijá -éz vt./vr. popravljati (se), popraviti (se), korigirati
-
correct2 [kərékt] prehodni glagol
popraviti, korigirati; grajati, kaznovati
figurativno ublažiti; neutralizirati, regulirati
to correct proofs opravljati korekture
to correct o.s. poboljšati se
to stand corrected priznati svojo krivdo (zmoto)
-
corrēggere*
A) v. tr. (pres. corrēggo)
1. popraviti, popravljati; revidirati, omiliti; ozdraviti:
correggere un compito scolastico popravljati šolsko nalogo
correggere una legge revidirati zakon
correggere un giudizio omiliti sodbo
correggere un difetto fisico zdraviti telesno hibo
2. opomniti, opominjati; svetovati; grajati, karati
3. ekst. dodati:
correggere il caffè con un cognac kavi dodati konjak
4. ekst. odpraviti, odpravljati:
correggere abusi odpraviti zlorabe
B) ➞ corrēggersi v. rifl. (pres. mi corrēggo) popraviti, popravljati se
-
corregir [-i-, g/j] popraviti, po-, z-boljšati; ublažiti; grajati, karati
corregir una falta, corregir un error popraviti napako
corregir pruebas brati korekture
corregirse poboljšati se
-
corriger [kɔriže] verbe transitif popraviti, popravljati; omiliti, ublažiti; (telesno) kaznovati; typographie korigirati
se corriger (po)boljšati se
se corriger de quelque chose odvaditi se česa
corriger un devoir, son jugement popraviti nalogo, svojo sodbo
corriger le sort ublažiti usodo
se corriger d'une mauvaise habitude, de sa paresse znebiti se razvade, svoje lenobe
il s'est fait corriger d'importance pošteno je bil tepen