Franja

clean¹ [kli:n] pridevnik (cleanly prislov)
čist, snažen, očiščen, opran; nepopisan
figurativno nedolžen; brezhiben; popoln; gladek, someren; spreten; lepe postave

sleng to come clean priznati, priti z besedo na dan
to make a clean sweep odpraviti, znebiti se
figurativno to see one's way clean ne imeti težav
to stand clean off stati ob strani česa, ne priti v bližino
to make a clean breast of it vse odkrito povedati
figurativno to have a clean slate ne imeti obveznosti
clean proof druga korektura

clear¹ [kliə] pridevnik (clearly prislov)
jasen, svetel; prozoren, čist (of)
neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, cel (about, on o as to glede na that da)
prepričan; neto

all clear prosta pot; vojska sovražnik ni oborožen; konec preplaha
(figurativno) the coast is clear zrak je čist
five clear days celih pet dni
as clear as crystal jasen, prozoren; razumljiv
as clear as daylight jasen ko beli dan
as clear as mud nejasen, nerazumljiv, zamotan
navtika to be clear of (ali from) biti prost česa
to get away clear otresti se česa
the clear contrary ravno nasprotno
clear title nesporna pravica

complet, ète [kɔ̃plɛ, t] adjectif ves, cel(oten), celovit, polnoštevilen; poln, zaseden (avtobus ipd); familier popolnoma pijan; figuré dovršèn, popoln; neskaljen (sreča, veselje); masculin moška obleka; polnoštevilnost, celota

au (grand) complet polnoštevilno
c'est complet! samo še to je manjkalo!
œuvres féminin pluriel complètes celotna dela
train masculin complet polno zaseden, nabit vlak
des complets sur mesure moške obleke po meri
pain masculin complet kruh, ki vsebuje tudi otrobe

complét

I. -ă (-ţi, -e) adj. celovit; popoln, kompleten
□ opere complete zbrana dela

II. -uri n komplet

complete¹ [kəmplí:t] pridevnik (completely prislov)
ves, cel; gotov, dokončan, dovršen
figurativno popoln

complete with skupaj s
to be complete with biti opremljen s

complēto

A) agg.

1. popoln, celoten, kompleten

2. poln, polno zaseden:
vettura completa polno (zasedeno) vozilo

3. popoln, totalen:
fiducia completa popolno zaupanje

B) m

1. polna zasedenost:
al completo, al gran completo polno zaseden

2. obl. komplet:
completo estivo poletni komplet
completo da sci smučarski komplet

completo popoln, celoten, kompleten; zaseden; poln; temeljit; mnogostranski

un traje completo kompletna obleka
estar completo biti polnoštevilen

consommé, e [kɔ̃sɔme] adjectif zaužit; dovršen; popoln; masculin krepka goveja juha

diplomate masculin consommé perfekten diplomat

consumado dovršen, popoln, temeljit

artista consumado dovršen umetnik
un bribón consumado slepar vseh sleparjev
consumado m krepka goveja juha

consummate² [kənsʌ́mit] pridevnik (consummately prislov)
popoln, dovršen

a consummate fool pravi norec

cōnsummō -āre -āvī -ātum (cum in summa)

I. vsoto česa izračuna(va)ti, kaj na eno vsoto izvesti (izvajati), zračuna(va)ti, sešte(va)ti: Cod. I., c. sumptūs aedificiorum Vitr., eodem modo numerum, pretium in assem Col.; v pass.: quae consummatur partibus, una dies O. ki tvori celoto iz seštetih delov (o prestopnem dnevu); met. (o številu, vsoti sami) „znesti (znašati)“: is numerus consummat pertotus iugerum tria milia et ducenta Col. vsega skupaj je 3200 oralov; pren.: in suum decus nomenque velut consummata eius belli gloria L. nabrana.

— II.

1. (do)končati: vitam Sen. ph., consummato anno Ulp. (Dig.); abs. = vojaščino doslužiti, odslužiti: nonnullis (centurionibus) ante paucissimos quam consummaturi essent dies, primos pilos ademit Suet.; od tod milites consummati Front. ki so doslužili.

2. dognati, dovršiti, izvršiti, dopolniti, opraviti: ad eam rem consummandam profectus Hasdrubal L., non consummato modo, sed etiam cogitato (po namišljenem) parricidio Cu., consummare opera, ut incohata sunt Plin. iun., quod neque opera consummare (posset), quae instituerat, neque … Suet., consummatum est Vulg. dopolnjeno je, quia omnia consummata sunt, ut consummaretur Scriptura Vulg.

3. dovršiti (dovrševati), omiko dovršiti (dovrševati), izpopolniti (izpopolnjevati), izobraziti (izobraževati): vitam ante mortem, dignitatem alicuius Sen. ph., ruris exercendi colendique scientiam Col., artem Q.; v pass.: nihil felicitate consummari potest, quod non Augustus … repraesentaverit Vell., Serranum consummari mors immatura non passa est Q., quem (oratorem) nunc consummari potissimum oporteat, cum … Q.; refl. (o rastlinah) = vrh doseči, do vrha dorasti (doraščati): annuo spatio et radice et caule consummantibus sese Plin. — Od tod adj. pt. pf. cōnsummātus 3, adv. -ē, dovršen, popoln, docela izobražen: vita Sen. ph., sapientia Sen. ph., Col., ars Plin., eloquentia, scientia, orator, patroni, professores Q., Cato Mart., iuvenis consummatissimus Plin. iun.; adv.: Eccl.

cuadrado štirikoten; štiriroben; kariran; kvadraten; oglat; brezhiben, popoln

legua cuadrada kvadratna milja
un mozo bien cuadrado postaven mladec
pie cuadrado kvadratni čevelj (mera)
raíz cuadrada kvadratni koren
cuadrado m četverokotnik; kvadrat; kvadratno število
de cuadrado prav dobro, dovršeno
dejar (ali poner) de cuadrado a alg. zadeti koga na njegovem občutljivem mestu

cumplido dovršen; popoln; zadosten; obilen; vljuden, izobražen; prijeten

luna cumplida polna luna
cumplido m kompliment; pozornost, darilo
visita de cumplido vljudnostni obisk
hacer cumplidos sitnariti, ceremonije delati
tengo 40 años cumplidos polnih 40 let imam

cumulō -āre -āvī -ātum (cumulus)

1. kopičiti, nakopičiti (nakopičevati), (na kup) spraviti (spravljati), (na)grmaditi: materiem Lucr., omnis generis arma in ingentem acervum, sarcinas in aquas L., in fossam compulsos ruinā cumulant L. mečejo drugega vrh drugega, viti, qui circa eum cumulati iacent L., cumulare sabulum, stipites Cu., nix cumulata vento, strue saxorum arborumque cumulatā, cumulatae subinde arenae Cu.; occ.: tantas opes … liberis posterisque cumulare Cu. kopičiti (nabirati) za otroke … ; pren.: cum aliae super alias clades cumularentur L. ko se je vrstila nesreča za nesrečo, tako tudi: ut aliud super aliud cumularetur nostrae familiae (v naši rodbini) funus L.; c. in aliquem benefacta, honores, probra T. obsuti (obsipavati) koga s čim.

2. sinekdoha visoko (do vrha) (na)polniti, napolnjevati, prenapolniti, (pre)obložiti, (pre)obremeniti: altos fervida musta lacūs cumulant O., cumulata ligula salis cocti, cumulatum cochlear musti Col.; večinoma z abl.: c. aras lancibus V., propter quem … arae … honore (s kadilom), donis cumulentur L., cumulare altaria non ture modo, sed omnibus odoribus Cu., cumulatae flore ministrae O., locus, qui strage semiruti muri cumulatus erat L., corporibus cumulatus agger Sil., cumulatae corporibus fossae T. jarki napolnjeni s kupi mrličev; pesn.: neve Thyestēis cumulemus viscera mensis O. in ne obložimo … miz z drobovjem; pren. cumulare aliquem ali aliquid aliqua re prenapolniti, obsuti (obsipa[va]ti) koga ali kaj s čim: nunc meum cor cumulatur irā Caecil. ap. Ci. prekipeva od jeze, civitate cumulatā iniuriis Ci., non possum non confiteri cumulari me maximo gaudio Ci. ep. da me prevzema največje veselje, ponere cumulatum aliquem plurimis et maximis voluptatibus Ci., orator omni laude cumulatus Ci., c. aliquem certatim laude, aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., Acesten muneribus cumulat magnis V., c. eloquentiam magnis praemiis T., tantis opibus, tot honoribus cumulatus T., ex immensis, quibus cumulabatur, honoribus Suet.

3. pren.
a) (na)kopičiti = (po)množiti, (po)večati, povišati (poviševati), v pass. tudi rasti, narasti (naraščati), uspe(va)ti, močan posta(ja)ti: haec (maleficia) aliis nefariis cumulant atque adaugent Ci., nonne etiam alio incredibili scelere hoc scelus cumulasti? Ci., c. eloquentiā bellicam gloriam Ci., c. funere funus Lucr. množiti mrliča z mrličem = kopičiti mrliča na mrliča, iniurias, invidiam L., gratia (hvalo) in remunerando L., accesserunt, quae cumularent religiones animis (dat.) L., aes alienum cumulatum usuris L. dolgovi, narasli zaradi obresti, vitia, quae … per singulos aetatis gradus cumulantur T., c. antiquiora beneficia posterioribus Plin. iun.
b) izpopolniti (izpopolnjevati), na vrh povzdigniti (povzdigovati): beneficia Pl., totam eloquentiam Ci., cumulata erant officia vitae Ci., quorum studiis ea, quae natura desiderat, expleta atque cumulata habemus Ci., ad cumulandum gaudium Ci. ep., quod (summum bonum) cumulatur ex (iz, zaradi) integritate corporis et ex mentis ratione perfecta Ci. — Od tod adj. pt. pf. cumulātus 3

1. nakopičen, zvrhan, napolnjen: uti mensura cumulatiore Ci., Hesiodus eādem mensurā reddere iubet, quā acceperis, aut etiam cumulatiore Ci.

2. pren.
a) pomnožen, povečan, povišan, vzvišen, obilen: gloria interdum cumulatior rediit L., id efficiebat multiplex gaudium cumulatioremque gratiam rei L. in je povečevalo čut hvaležnosti, quam (veniam) mihi cum dederis, cumulatam morte remittam V. ti hočem s svojo smrtjo (= ob svoji smrti) obilno povrniti. Adv. cumulātē popolnoma, zadostno, dodobra, obilno: cum haec omnia … cumulate … plana fecero Ci., explere c. vitam beatam Ci., si … vobis c. gratias egero Ci., quoniam coepi iam cumulatius hoc munus augere Ci., cumulatissime gratiam referre Ci. ep., quod prolixe tibi cumulateque contigit Plin. iun., cumulatissime pars reddita est Aug.
b) sinekdoha dovršen, popoln: hoc sentire et facere perfectae cumulataeque virtutis est Ci. je vrhunec dovršene kreposti, cumulata bonorum complexio Ci. popolni obseg.
c) (o osebah) z gen. = (pre)obložen s čim: homo ineptitudinis cumulatus Caecil. ap. Non., scelerum cumulatissime Pl.

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

deplín

I. -ă (-i, -e) adj. popoln

II. adv.
□ pe deplin popolnoma, v celoti

downright¹ [dáunrait] pridevnik
navpičen
figurativno odkrit, preprost, pošten; popoln, absoluten, pravcat

enterizo cel, popoln; trajen

entier, ère [ɑ̃tje, ɛr] adjectif cel, ves, popoln; nedotaknjen, nepoškodovan; figuré trmast, svojeglav; (= nombre masculin entier) masculin celo število

en entier v celoti, popolnoma
dans, en son entier nezmanjšan, neskrajšan
dans le monde entier na celem svetu, povsod
cheval masculin entier žrebec
avoir des opinions entières imeti trdno mnenje
écrire son nom en entier izpisati (v celem) svoje ime
payer place entière (železnica) plačati celo vozovnico
la question reste entière vprašanje ostane odprto

entire¹ [intáiə] pridevnik (entirely prislov)
ves, cel, celoten, popoln; nepoškodovan; nemešan, čist; neskopljen (konj)

trgovina entire sale edino zastopstvo
entire wheat na grobo mleta pšenica